povrnitev premoženjske škode - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - bolniški stalež - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
To, da oškodovanec ve, koliko zaslužka je "izgubil" v posameznem mesecu (ali poslovnem letu), še ne pomeni, da ve (lahko oceni), kakšen bo celoten izgubljeni zaslužek, ki ga bo utrpel zaradi škodnega dogodka. Dokler zdravljenje ni zaključeno (in zdravstveno stanje ni stabilizirano) namreč ne more vedeti, koliko časa bo škoda še nastajala (do kdaj bo trajal bolniški staž) in kakšna bo (npr. ali (kdaj) se bo v prihodnjih mesecih/poslovnih letih vrnil na delo, ali bo (začasno) delal le krajši delovni čas).
Uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, bi v okoliščinah konkretnega primera ne bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Tedaj namreč še ni bilo jasno, kolikšna škoda bo sploh nastala. Celo nasprotno, tožbo bi moral vložiti, četudi bi bilo jasno da se bo škoda med postopkom povečevala (nejasno bi bilo le koliko časa in v kakšnem obsegu). To pa ni skladno s subjektivno naravo zastaralnega roka.
1. ali sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni določbi 28. in 30. člena Obligacijskega zakonika glede sprejema ponudbe za sklenitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1 ter Aneksa k tej pogodbi in ali je bila v konkretnem primeru predmetna pogodba veljavno sklenjena,
2. ali se fiduciarni odstop terjatev v zavarovanje po Dogovoru o zavarovanju terjatev in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 207. členu Stvarnopravnega zakonika razteza tudi na novo nastalo terjatev po Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1,
3. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja predpostavk neupravičene obogatitve na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika glede vrnitve unovčenih terjatev na podlagi fiduciarne cesije ter glede na prenos unovčenih terjatev in zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
4. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede podanih pobotnih ugovorov,
5. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede izvršitve povratne cesije odstopljenih terjatev glede na to, da je odstopnik v stečaju ter glede na prenos zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
6. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja ločitvene pravice druge toženke na terjatvah do zdravstvenih zavarovalnic.
OZ člen 37, 39, 39/2, 45, 49, 49/1, 49/2, 86, 90, 494.
prodajna pogodba za nepremičnino - pravna napaka prodane stvari - nedopusten predmet obveznosti - napake volje - prevara - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - črna gradnja - prepoved prometa z nepremičnino
Pri presoji, ali okoliščine posameznega primera presegajo dejanski stan izpodbojnosti pogodbe, je glede na naravo ničnosti kot skrajne sankcije potreben restriktiven pristop.
Tožnica je v tožbi trdila, da jo je toženec zavedel in prevaral ter zagotavljal, da ima nepremičnina vsa potrebna dovoljenja, čeprav naj bi bil dejansko vedel, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in da ga za konkretno zgradbo tudi ni več mogoče pridobiti. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča samó te trditve, četudi bi se izkazale za resnične, še ne zadoščajo za sklep, da gre za izjemen, kvalificiran primer prevare, ki bi lahko utemeljeval celo ničnostno sankcijo.
ZTel-1 člen 57, 57/3. ZEKom člen 80, 81. SPZ člen 96, 227. OZ člen 189, 193, 198.
služnost v javno korist - javna infrastruktura - RTV pretvornik - časovna omejitev služnosti - verzija - obogatitveni zahtevek
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture.
Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.
dopuščena revizija - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - primeren dodatni rok - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj vprašanja, ali je sodišče pravilno interpretiralo materialno pravo s tem, ko je ocenilo, da je tožeča stranka veljavno odstopila od predpogodbe v skladu s 105. členom Obligacijskega zakonika, pri čemer pa ni jasno, enostransko in vnaprej določila primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti po predpogodbi, temveč je kljub temu, da se je konkludentno strinjala s podaljšanjem roka za izpolnitev obveznosti, odstopila od pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00029913
OZ člen 1018, 1022, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 382/2, 408, 408/1, 409, 409/1.
najemna pogodba - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - poroštvo - odgovornost poroka - zakonita subrogacija - regresna terjatev - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - iztožljiva terjatev - naturalna terjatev - dopuščena revizija
Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029912
OZ člen 635, 635/1, 636.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok - zastaranje - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilna je presoja nižjih sodišč, da tožnik ni zamudil enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ. Toženki svojega dokaznega bremena nista zmogli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029687
OZ člen 648. ZPP člen 227, 228.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop naročnika od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - pravica do plačila - višina plačila - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - dopuščena revizija
Tožnica je v okviru izpolnitvenega zahtevka navajala, da se je do toženkinega odstopa od pogodbe že zavezala k plačilu določenih razvojnih stroškov tujemu partnerju (navajala je zneska 10.000 in 35.000 EUR). Toženka pa je oporekala višini zahtevka z navedbo, da že plačana sredstva (5.000,00 EUR z dne 23. 11. 2015) vsekakor zadoščajo za pokritje vseh že opravljenih aktivnosti in stroškov tožeče stranke. V svoji prvi pripravljalni vlogi je še opozorila, da je tožeča stranka zagotavljala podobne rešitve tudi drugim pravnim subjektom. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišč nižjih stopenj, da je s tem dokazno breme prešlo na tožnico, ki je razpolagala s potrebnimi podatki glede višine izdatkov.
Sestavni del Pogodbe so tako tudi navodila ministrstva oziroma njihove spremembe. Zato upoštevanje sprememb navodil ne predstavlja nedopustne spremembe pogodbe o sofinanciranju oziroma razpisnih pogojev, saj je upoštevanje sprememb navodil v času izvajanja pogodbe o sofinanciranju predvidela že sama tožeča stranka in to vnesla v uvodoma navedeno določilo Pogodbe.
Pravne osebe voljo oblikujejo preko svojega personalnega substrata, zato se pri ugotavljanju pogodbene volje pravnih oseb presoja pogodbena volja osebe, ki je v imenu pravne osebe pogodbo sklenila.
OZ člen 56, 56/1, 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 347, 347/2.
izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - sprememba dokazne ocene - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - fiduciarna cesija - narava pogodbe - razlaga določil pogodbe - skupni namen pogodbenikov - razlagalna pravila - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov, je pozitiven. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je brez opravljene pritožbene obravnave drugače dokazno oceno ocenilo izvedene dokaze, v nasprotju z drugim odstavkom 347. člena ZPP poseglo v ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje in s tem kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 198, 1060. ZOR člen 219.
dopuščena revizija - uporabnina - pridobitev pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - trenutek vknjižbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri presoji utemeljenosti zahtevka za uporabnino relevanten trenutek vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 190, 191. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razveza pogodbe - plačilo nedolga - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodba pritožbenega sodišča obremenjena s kršitvijo 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
- ali je ob obstoju dvostranske pogodbe, ki za tožečo stranko ustvarja obveznost plačila, za toženo pa izpolnitev s storitvijo (gradbena dela), ob med strankama nesporno izkazani razvezi pogodbe in iz le te izhajajočih posledic, sploh mogoče trditi, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi plačala nekaj, česar ni bila dolžna in uporabiti določilo 191. člena Obligacijskega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00042014
ZPP člen 3671, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2.
dopuščena revizija - predpogodba - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.
ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 50, 50/2, 534. ZD člen 213.
darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - causa (kavza) - causa donandi - nagib daritve - vrnitev v zapuščino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - protispisnost
Darilna pogodba je bila sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica, ne omogoča ugotovitve o navideznosti darilne pogodbe, temveč odstira nagib za njeno sklenitev, ki je tlel v obdarovalkini hvaležnosti, da je enkrat prej od obdarjenke prejela znesek za nakup stanovanja. Torej je pravilen tudi pravni zaključek sodišč, da v spornem primeru ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva odplačni pravni posel, zaradi česar naj bi veljal ta drugi pravni posel (drugi odstavek 50. člena OZ)
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028993
OZ člen 333. ZOR člen 358, 372. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - obličnost - vročitev odpovedi - dejanska seznanitev - prejemna teorija - zastaranje občasnih denarnih terjatev - dopuščena revizija
Glede odpovedi velja modificirana prejemna teorija, po kateri odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Izraza vročena pa ne smemo razlagati v smislu postopkovnih predpisov o osebnem vročanju; odpoved je namreč lahko drugi stranki sporočena tudi ustno ali s sredstvom za komunikacijo. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej bistvena za začetek učinkovanja odpovedi oziroma za začetek teka odpovednega roka.
ZVKSES člen 12, 13, 15, 18. OZ člen 489, 494, 495, 495/1.
prodajna pogodba za stanovanje - varstvo kupcev stanovanj - omejitve javnopravne narave - uporabno dovoljenje za objekt - črna gradnja - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za pravne napake) - znižanje kupnine - zadržanje dela kupnine - obročno plačilo kupnine - dopuščena revizija
Napačno je razumevanje toženke, da v primeru, ko izročitev nepremičnine ni opravljena v skladu z 18. členom ZVKSES, kupec lahko odkloni plačilo preostanka kupnine (tudi če je preostanek kupnine bistveno višji od manjvrednosti nepremičnine zaradi pravne napake) ne glede na določbe OZ, ki urejajo sankcije za pravne napake. Napačno je tudi razumevanje sodišča druge stopnje, da je to vprašanje urejeno v 15. členu ZVKSES. Ta daje kupcu le možnost, da zadrži 10% oziroma 5% kupnine, potem pa mora v skladu z določbami OZ uveljavljati jamčevalne zahtevke in ko se ugotovi, kakšna je višina stroškov za odpravo napak oziroma višina znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak, se po četrtem odstavku 20. člena ZVKSES obveznosti pobotata.
OZ v 494. členu določa, da prodajalec odgovarja tudi za posebne omejitve javnopravne narave, ki kupcu niso bile znane, če je on vedel zanje ali če je vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 161/2015 že odločilo, da ima pomanjkanje uporabnega dovoljenja za prodano nepremičnino lahko značilnost pravne napake iz 494. člena OZ. Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o pravni napaki, razen, če mu je to že znano, in zahtevati od njega, da stvar v primernem roku oprosti take pravice ali zahteve (489. člen OZ). Če je kupčeva pravica omejena ali zmanjšana, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. Po prvem odstavku 495. člena OZ kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne po enem letu od dneva, ko je zvedel za pravico tretjega. Ta enoletni rok pa za kupca ne velja kadar prodajalec po poteku tega roka zahteva plačilo preostanka kupnine. V tem primeru se lahko kupec ne glede na enoletni rok iz prvega odstavka 495. člena OZ brani z ugovorom za znižanje kupnine. Prav takšen pobotni ugovor je toženka podala, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, ker je zmotno sledilo ugovoru tožnika (ki ga ta ponavlja tudi v odgovoru na revizijo) in odločilo, da je bila toženka z ugovorom prekludirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00028593
ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2.
izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - protipravno ravnanje - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče ni tretja instanca, ki bi (brez argumentov predlagatelja, ki bi se soočali z že podanimi pojasnili pritožbenega sodišča) zgolj ponovno odgovarjalo na v reviziji ponovljene pritožbene navedbe.