OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00024494
ZDen člen 88, 88/1, 88/3. OZ člen 131, 352, 352/1, 352/2. SZ člen 117. ZOR člen 376.
privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - nepogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve
Druga tožnica je uveljavljala odškodnino na temelju nepogodbene odškodninske odgovornosti. Tako po OZ kot po ZOR zastara (nepogodbena) odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok, prvi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR); v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok, drugi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR). Izvorni škodni dogodek je bila sicer res sklenitev prvotne nične pogodbe, a ta trenutek ne sovpada s trenutkom nastanka škode ali s trenutkom, ko je druga tožnica za škodo izvedela. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da ji je škoda nastala šele z odvzemom nepremičnine, to je, ko je bila ta pravnomočno vrnjena v last denacionalizacijski upravičenki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00026309
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 3a, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45, 45/1.
načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Izpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - delna neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - izročitev dokumentacije, potrebne za registracijo vozila - sprejem izpolnitve - prevzem vozila v posest - izguba pravic - odstop od pogodbe - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizija
Tožnik bi ob izpolnjevanju pogodbe, torej ob izročitvi avtomobila in nepopolne dokumentacije vsekakor lahko izbiral na eni strani med odklonitvijo izpolnitve in zahtevkom za izpolnitev pogodbe ter na drugi strani med sprejemom take (nepopolne) izpolnitve in uveljavljanjem ustreznih jamčevalnih sankcij. Ker je izpolnitev sprejel in šele po več kot letu in pol začel odklanjati izpolnitev ter uveljavljati sankcije zaradi neizpolnitve, pri čemer je to storil celo že po tem, ko je s tožbo uveljavljal jamčevalne zahtevke za stvarne napake, bi bil njegov odstop od pogodbe v neskladju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), in sicer s tistim vidikom načela, ki ga ponazarja izrek „venire contra factum proprium“.
OZ člen 7, 70, 72, 72/1, 72/2, 73, 78, 78/1, 92, 525, 995. ZGD-1 člen 3, 5, 32, 35, 35/1, 35/3. ZPPVS člen 7. BHSPV člen 2.
premoženje Katoliške cerkve - kanonsko pravo - civilnopravno razmerje - veljavnost pravnega posla - prodajna pogodba - prodaja delnic - odstop terjatve (cesija) - zastopanje - zakoniti zastopnik - omejitev zastopanja - pooblaščenec - prekoračitev pooblastila - prokura - pristojnosti nadškofa - posel izrednega upravljanja - odobritev pravnega posla - Sveti sedež - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic
S kanonskim pravom določene omejitve zastopnika so bistvene za presojo obstoja pravnega razmerja med tožnico in tožencem, saj pomenijo temelj veljavnega zastopanja in so za zastopnika tožnice zavezujoče. Veljavnost pogodbe se zato presoja po določbah OZ, kanonsko pravo pa je treba upoštevati v okviru presoje upravičenja za zastopanje, ki pomeni nujno predpostavko za to, da bi izjave volje, ki jih v imenu zastopanega daje oziroma sprejema zastopnik, neposredno učinkovale za zastopanega.
Ravnanje, s katerim tožnica zahteva plačilo obveznosti na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena v bistveno enakih okoliščinah kot cesijska pogodba, ki ji je v škodo, zato njene veljavnosti ne priznava, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja ter zlorabo pravic, ki je prepovedana (7. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00024552
ZPP člen 7, 181, 212, 243, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 50, 52, 533.
ugotovitev obstoja pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazovanje z listinami - izvirna/originalna listina - kopija pogodbe - ponarejena listina - pristnost podpisa - ponarejen podpis - sorodstveno razmerje - dokazovanje z izvedencem grafologom - dopolnitev izvedenskega mnenja - popis spisa - vpogled stranke v postopku v sodni spis - fotokopiranje listin v spisu - manjkajoča listina v spisu - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - procesna jamstva - načelo enakosti orožij - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek, da je podpis na sporni pogodbi ponarejen, pomeni enega od osrednjih obrambnih ugovorov toženke. Zato mora biti na ravni enakih možnosti obeh pravdnih strank upoštevna in raziskana tudi njena teza, da morda ponarejenega podpisa sploh ni več mogoče ločiti od njenega pravega podpisa. Sodišče bi tako moralo pretehtati tudi njene trditve, da je tožnica predhodno že ponaredila njen podpis in je bila v tem izurjena. Ugotovitev o pristnosti toženkinega podpisa na sporni darilni pogodbi bi bila lahko povsem drugače osvetljena, če bi se hkrati ugotovilo, da je bila tožnica s svojimi izurjenimi metodami ponarejanja sposobna proizvesti prav tak podpis, ki se kot pristen sicer pripisuje le toženki.
Poenostavljen je zaključek o tem, kakšen pomen ima za odločitev priloga B20, ki je kot domnevni izvirnik pogodbe izginila iz sodnega spisa. Protispisen je namreč osrednji zaključek sodišča druge stopnje, da toženka ni trdila, da predložena kopija ne ustreza originalu, in zato kršitve načela kontradiktornosti ni bilo. Nasprotno, toženka od samega začetka trdi, da je s strani tožnice zatrjevana sporna pogodba ponarejena, saj ne obstaja in toženki ni poznana niti ni bila z njo seznanjena, zato je tožnico pozvala na predložitev izvirnika. Ni razumno pričakovanje, da bi morala toženka poleg vsega drugega trditi še, da predložena kopija ne ustreza neobstoječi listini. Zanikanje pristnosti kopije je tako logično in nujno vsebovano v siceršnjem toženkinem vsesplošnem zanikanju obstoja sporne pogodbe. Manjkajoča priloga pa je pomembna z vidika razpravnega načela in procesnih jamstev pravdnih strank, zlasti njune pravice, da se izjavita o listinah, na katerih sloni razsodba.
OZ člen 174, 179, 189. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina škode - izdatki za tujo pomoč in nego - začetek teka zamudnih obresti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
shranjevalna pogodba - hramba denarja - vrnitev denarja - pravila o dokaznem bremenu - procesno dokazno breme - dokazni standard - pretežna verjetnost - metodološki napotek proste dokazne ocene
V vsakem sporu materialno dokazno breme ves čas nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, tako z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče nato oceni, ali je bila pri tem uspešna ter svojo oceno tudi obrazloži. V konkretni pravdi med strankama ni bilo sporno, da je tožnica izročila revidentu denar v hrambo. Tako je bila pravilna ocena obeh sodišč, da je bilo procesno dokazno breme glede dejstva, ali je bil denar tožnici vrnjen, prenešeno na revidenta. Višje sodišče je tožencu dokazovanje celo olajšalo z znižanjem dokaznega standarda, vendar je odločilo, da svojih trditev ni uspel dokazati niti s stopnjo pretežne verjetnosti. Sodišče je v izpodbijani sodbi jasno ter prepričljivo argumentiralo svoje stališče, zakaj je bil revident pri tem neuspešen.
Ker je pritožbeno sodišče upoštevalo metodološke napotke iz 8. člena ZPP in pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu ter ustrezno znižalo dokazni standard, ni zagrešilo zatrjevanih procesnih kršitev določb pravdnega postopka. Glede na to, da je sodišče ravnalo v polju proste presoje in je svojo dokazno oceno razumno utemeljilo, prav tako ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na kršitve Ustave.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine od drugega in tretjega toženca.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so podani vsi elementi za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve in posledično plačila uporabnine, to je v situaciji, ko zaradi objektivne nemožnosti uporabe nepremične to uporablja zgolj služnostni upravičenec (služnost rabe stanovanja in užitka) na podlagi veljavne pogodbe z drugim solastnikom nepremičnine in pri tem prvemu solastniku nepremičnine souporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa se, četudi je za to imel vse možnosti, ni poslužil postopka razdelitve solastne nepremičnine v nepravdnem postopku ali podal drugih predlogov, skladnih z merili iz 66. člena SPZ.
prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - ničnost pogodbe
Treba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z družbe na njenega delničarja, lahko posežemo le s pravili obligacijskega prava.
Tožena stranka (v konkretnem primeru banka) v razmerju do prve tožnice in drugega tožnika ter kapitalskih vprašanj v njuni zvezi predstavlja tretjo nepovezano osebo, ki je ne zavezuje prepoved vračila vložka in jo je v pravnem prometu praviloma treba varovati. Če oseba izpolni obveznost druge osebe, imetnika poplačane terjatve pri tem praviloma ne obremenjujejo razlogi, zaradi katerih je prva oseba izpolnila obveznost druge osebe. To pa zgolj izjemoma ne velja v primerih, ko prejemnik izpolnitve le-to sprejme, čeprav ve ali je očitno in bi zato moral vedeti, da je pogodbena stranka, ki je plačala dolg druge osebe, s tem ravnala nezakonito, kot npr. v danem primeru v nasprotju z 227. členom ZGD-1.
kogentne določbe zakona - podlaga pogodbene obveznosti - causa (kavza) - varovani pas državne ceste - plačilo nadomestila za uporabo - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ).
Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A.
upravljanje večstanovajskih stavb - etažna lastnina - poslovni prostor - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zastaranje terjatve upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Namen določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov stanovanj. Nasprotno pa ni podana potreba po izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov poslovnih prostorov, saj enoletni zastaralni rok iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ ne pride v poštev v primeru poslovnega odjema, ki se po naravi stvari nanaša na poslovne prostore.
odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - policist - intervencija - zasledovanje osumljenca - povrnitev škode - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v opisanih okoliščinah (zaradi hitrega, eksplozivnega teka v popolni temi, pri čemer zaradi zasledovanja storilca kaznivega dejanja pozornosti ni mogel usmeriti v podlago) delo tožnika-policista nevarno.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00023113
SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - skupna lastnina zakoncev - uporaba nepremičnine - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - dovoljenje za bivanje - prekarij - preklic prekarija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je solastnik oziroma skupni lastnik upravičen samostojno zahtevati varstvo lastninske pravice na celotni stvari skladno z določilom 100. Stvarnopravnega zakonika, neodvisno od drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov na isti stvari,
- ali dejanje vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnin pomeni tudi dejanje preklica nadaljnje uporabe nepremičnin za toženo stranko.
Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022707
ZNPosr člen 13, 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - pogodba o posredovanju - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - realizacija posla
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka upravičena do provizije za posredovanje, če se je (pisna) pogodba o posredovanju nanašala samo na določenega kupca nepremičnine, do realizacije tega posla ni prišlo, pri čemer se je posredovanje nanašalo na končnega kupca, s katerim je bila prodaja realizirana.
pogodba o odvetniškem zastopanju - ničnost - dogovor o nagradi - dogovor o deležu pravde (pactum de quota litis) - denacionalizacijski postopek
S sporno pogodbo je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 % od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka ter so bile z odločbo o denacionalizaciji z dne 30. 5. 1995 vrnjene na ime upravičenke. Sporna pogodba ne nasprotuje 17. členu ZOdv in iz tega razloga ne more biti nična.