predlog za dopustitev revizije - odplačnost izročilne pogodbe - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Toženca sta zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali zapis v 4. členu izročilne pogodbe z dne 3. 8. 1992 predstavlja dogovor o plačilu za preteklo preživljanje ter korist in (pravno veljavno) zavezo k bodočemu preživljanju izročevalke s strani prevzemnice do njene smrti in je posledično pogodbo šteti za tvegano aleatorno pogodbo – pogodbo o preužitku, ali pa je nasprotno temu z izročilno pogodbo z dne 3. 8. 1992 izročevalka želela doseči neodplačan prenos premoženja – nepremičnine na prevzemnico in tako vnaprej urediti dednopravna razmerja izročevalke in dedičev in je posledično pogodbo šteti za pravo izročilno pogodbo.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je materialnopravno pravilna interpretacija določila 2. točke drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa vrstni red prednostnih upravičencev pri zakupu kmetijskega zemljišča, gozda, kmetije, na način, da se kot upravičenca po definiciji »kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se daje v zakup,« lahko opredeli oziroma upošteva le kmeta, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti in meji na zemljišče, ki se daje v zakup (torej mejno zemljišče), je po namembnosti izrecno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (ne pa tudi v primeru, če je mejno zemljišče v lasti kmeta mejaša opredeljeno kot stavbno oziroma nezazidljivo stavbno zemljišče).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila pri odločitvi o zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo pravilno upoštevana izvensodna poravnava z dne 3. 8. 2006 v delu, v kateri je bilo določeno, da v njej niso zajete renta, materialna škoda in bodoča nematerialna škoda.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - primeren dodatni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je naročnik ob odstopu od podjemne pogodbe po 628. členu OZ podjemniku dolžan dati primeren dodatni rok za izpolnitev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem leasingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega leasing obroka zgolj pravica leasingojemalca in ne njegova obveznost, pravilno uporabilo materialno pravo.
dopuščena revizija - zakup - najemna pogodba - izterjava najemnine - prodaja nepremičnine dane v najem - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najemodajalec aktivno legitimiran zahtevati pred pristojnim sodiščem plačilo zapadlih in neplačanih najemnin od najemnika za tiste mesece, za katere je izstavil račun za plačilo najemnine, tudi po tem, ko ni več lastnik nepremičnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora sodišče v primeru, ko presoja, ali je podan izključitveni razlog "zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom ali proti navodilom, ki jih je izdal naročnik ali organ oblasti", ugotavljati zavestno komponento ali pa je dovolj, da le ugotovi, da je bilo ravnanje zavarovanca v nasprotju z veljavnimi predpisi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v okoliščinah konkretnega primera presodilo, da je najemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, neveljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00038246
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59. OZ člen 280, 417.
dopuščena revizija - tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - prehod obveznosti na novega dolžnika - odstop terjatve (cesija)
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti materialnopravnega stališča, da terjatev toženke do tožnika s plačilom A. A. družbi B., d. o. o., z dne 6. 1. 2010 ni mogla prenehati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.
Ustavno sodišče je obravnavalo številne zadeve, v katerih so bili izpodbijani občinski predpisi o kategorizaciji javnih cest; v njih je sprejelo vsebinsko enake odločitve in stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila. Razvoj ustavnosodne prakse je prikazan v odločbi U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 in jo Vrhovno sodišče iz navedene odločbe v naslednji točki obrazložitve povzema.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna materialnopravna interpretacija določbe 168. člena OZ, da je mogoče izgubljeni dobiček izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00039394
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. SPZ člen 154. OZ člen 343.
dopuščena revizija - hipoteka - zastaranje hipoteke - delno zastaranje - ugasnitev pravice - poplačilo hipotekarnega upnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je lahko hipoteka delno zastarala oziroma ugasnila glede posameznih obrokov oziroma anuitet, ki so v plačilo zapadle več kot 10 let pred pretrganjem zastaranja, glede tistih, ki so zapadle kasneje, pa ne,
- ali upnik lahko na podlagi 343. člena OZ zahteva poplačilo iz hipoteke, ki je (delno) ugasnila (tretji odstavek 154. člena SPZ), ni pa prenehala (prvi odstavek 154. člena SPZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038253
ZZZDR člen 84. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razmerja med zakoncema - vrnitev darila - tožba na vrnitev darila - procesni pogoji - razveza zakonske zveze - zavrnitev zahtevka - zavrženje zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema,
- ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka.
Restitucijski odškodninski zahtevek (obveznost povrnitve prejšnjega stanja oziroma (v praksi prevladujoče) plačilo stroškov take vzpostavitve) nastane že s trenutkom nastanka škode. Škoda torej ne nastane šele tedaj, ko oškodovanec plača račun za vzpostavitev prejšnjega stanja.
ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/2. OZ člen 3, 5, 11, 190, 190/1, 198. SPZ člen 66, 66/1.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - privolitev v prikrajšanje - plačilo uporabnine - oddaja stanovanja v najem - zahteva za souporabo - ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - dopuščena revizija
Ker v konkretnem primeru souporaba stanovanja s strani več oseb, ki so popolni tujci, dejansko ni mogoča, tožnica ni bila dolžna izrecno zahtevati, da se ji omogoči fizična souporaba, ampak je bilo dovolj, da je svoje nestrinjanje z načinom uporabe nedvomno izrazila.
Solastnik ni dolžan pristati na souporabo takrat, ko je to življenjsko gledano nesmiselno, ampak lahko namesto tega predlaga/zahteva, da se stanovanje proti plačilu nadomestila v celoti prepusti njemu ali pa da drugi stanovanje uporablja v celoti, proti plačilu ustreznega nadomestila solastniku.
Ob zaključku, da je tožnik vnaprej plačal dela, za katera sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo, kasneje pa je prišlo do razveze pogodbe in dela niso bila opravljena, je zahtevek za vrnitev danega tipični kondikcijski zahtevek zaradi odpadle podlage za izpolnitev (condictio od causam finitam), imenovan tudi reparacijski zahtevek. Njegova pravna podlaga je v 190. členu OZ kot splošnem pravilu o neupravičenih pridobitvah, in v 111. členu OZ kot temu specialnejši določbi, ki ureja učinke, ki nastanejo v primeru razveze pogodbe. Ne gre torej za zavestno izpolnitev nedolga brez pridržka pravice zahtevati nazaj ali za katerokoli drugo situacijo iz 191. člena OZ, v kateri se ne more zahtevati vrnitve danega, ampak za plačilo glede na podlago, ki je kasneje odpadla.
Ob ponujeni trditveni in dokazni podlagi pravdnih strank je z novo kvalifikacijo spora na podlagi 191. člena OZ in spremembo odločitve po uradni dolžnosti na drugi stopnji prišlo do sodbe presenečenja, saj v dani situaciji ne stranki (ne sodišče prve stopnje) take možnost nista mogli predvideti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00036228
SZ člen 6, 56. URS člen 33. SZ-1 člen 1, 107.
stanovanjsko najemno razmerje - najemna pogodba - najemodajalec - vrnitev stanovanja denacionalizacijskemu upravičencu - neprofitna najemnina za stanovanje - ugasnitev pravice - smrt imetnika stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnuk - ničnost pogodbe - singularni pravni naslednik - pravica do zasebne lastnine - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - dopuščena revizija
Za poseg v pravico do zasebne lastnine gre, če mora lastnik nepremičnine, vrnjene mu v last ob denacionalizaciji, trpeti najemno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas in za neprofitno najemnino z vnukinjo pokojne imetnice stanovanjske pravice. Neustaven položaj je posledica zakonske ureditve, po kateri vselej, tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko je denacionalizacijski zavezanec kot najemodajalec (in tedaj še lastnik) sklenil najemno razmerje za neprofitno najemnino, velja, da sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja ter da zato vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca (107. člen ZS-1). Zakonodajalec je torej spregledal določene vidike posebnega položaja denacionalizacijskih upravičencev, ki v last dobijo vrnjeno z najemno pogodbo obremenjeno nepremičnino. Po oceni Vrhovnega sodišča bi tožnica svojo ustavno pravico do zasebne lastnine lahko zavarovala tako, da bi zahtevala sklenitev najemne pogodbe za tržno najemnino. Ker pa ji veljavna zakonska ureditev dopušča zgolj možnost vstopa v obstoječe najemno razmerje (107. člen SZ-1 izjemne predvideva), bi bila taka protiustavnost (protiustavna pravna praznina) nato lahko predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.
OZ člen 6, 96, 96/2, 190, 193, 194, 198. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2.
odločanje na seji - neizvedba glavne obravnave - neupravičena pridobitev - verzija - plačilo uporabnine - konkretno in realno prikrajšanje - višina uporabnine - vlaganje v tujo nepremičnino - zavrnitev revizije - dopuščena revizija
Privolitev v neuporabo in s tem v prikrajšanje v resnici lahko pomeni le ugovor zoper predpostavko neupravičene obogatitve (odsotnost pravnega temelja) in ne more biti del predpostavke prikrajšanja. Privolitev tožnika v prikrajšanje bi namreč pomenila pravni temelj za obogatitev, tako da uporaba njegove nepremičnine s strani toženca sploh ni bila neutemeljena.
Toženec (kot nedovroverni posestnik) mora tožniku (lastniku) izročiti vse najemnine (civilne plodove), ki izhajajo iz najemnih pogodb, tudi neizterjane ali porabljene - gredo mu vse koristi in ne le tiste, ki jih v resnici (še vedno) ima.
Pri verzijskih zahtevkih zaradi vlaganj v tuje premoženje je merilo subjektivna vrednost za obogatenega, če ta v vlaganja ni privolil (gre za t. i. "vsiljeno obogatitev"). V konkretnem primeru, ko so bila vlaganja opravljena brez soglasja in vednosti tožnika, se torej uporabi subjektivno merilo obogatitve. Čeprav 194. člen OZ nedobrovernemu prejemniku priznava pravico do povračila koristnih stroškov do višine povečanja vrednosti stvari, ima pri vsiljeni obogatitvi tožnik ugovor, da vlaganja zanj subjektivno niso imela nobene koristi.