V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije.
ZDDV-1 člen 3, 6, 36, 76, 76a. OZ člen 190. ZPNačrt člen 78.
davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevek - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga - neupravičena pridobitev - izgradnja komunalne infrastrukture - brezplačen prenos - dopuščena revizija
Namen strank je bil, da si investitor, ki mu je izgradnja komunalne infrastrukture v interesu, sam izgradi potrebno infrastrukturo, ki jo nato brezplačno prenese na občino, v zameno za to pa mu ni treba plačati komunalnega prispevka. Zato ni logično, da bi končno breme DDV nosila občina.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3, 768, 768/1. ZIZ člen 138, 138/1. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost odvetnika - pooblastilno razmerje - odvetniška družba - gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - aktivnosti v smeri odvrnitve škodljivih posledic - materializacija škode - pravnomočnost - dopuščena revizija
Zastaranje terjatve iz pogodbene odškodninske odgovornosti odvetniške družbe po presoji Vrhovnega sodišča ne more pričeti teči dokler pooblaščenec v okviru pooblastilnega razmerja deluje v smeri odvrnitve škodljivih posledic za principala. Drugačno stališče bi pomenilo izvolitev namena odvetništva kot stebra pravne države.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00039737
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - kršitev pravil javnega naročanja - merilo cene - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - podzakonski predpis - pogodbeno pravo - resna kršitev pravil Unije
V javnem razpisu (sicer v drugi fazi razpisa) je bila uporabljena takšna metodologija točkovanja, da je bilo vsem cenam, ponujenim pod predvideno ceno, dodeljeno enako število točk. Taka metodologija popolnoma nevtralizira učinek cene in zato ni mogoče oceniti »ekonomsko najugodnejše ponudbe«, saj ponudniki, ki ponudijo ugodnejšo ceno, prejmejo enako število točk kot ponudniki, ki ponudijo višjo ceno. Uporabljena metoda točkovanja ne zagotavlja enake obravnave ponudnikov, kršeno je lahko načelo gospodarnosti in dobrega finančnega poslovodenja. Zato takšna metoda točkovanja predstavlja resno kršitev veljavnih pravil Unije na področju javnih naročil. Metoda točkovanja kot takšna res ni imela neposrednega finančnega vpliva, saj je bila na koncu postopka veljavna le ena ponudba. Vendar pa bi ta metoda točkovanja lahko imela posredni finančni vpliv zaradi svojega odvračilnega značaja, vpliva pa lahko tudi na ponudbene cene različnih ponudnikov, vključno z zmagovalnim.
Na opredelitev resnosti kršitve v smislu popolne izključitve odgovornosti upravičenke glede na okoliščine zadeve tudi ne vpliva dejstvo, da nobeden od nadzornih organov tožnice, niti tisti, ki neposredno nadzorujejo porabo evropskih sredstev, niti tisti, ki so odločali o vloženih revizijah po Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, niso zaznali navedene kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00039026
URS člen 22, 26, 26/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 371, 375, 375/3. ZSZ člen 59, 59/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost v širšem smislu - krivda - razbremenitev odgovornosti - sprememba davčne prakse - uporaba neveljavnega predpisa - enakopravno obravnavanje strank - dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Vprašanje, ki ga je revidentka zastavila v postopku dopustitve revizije, izhaja iz napačne predpostavke, na kar pravilno opozarja toženka v 1. točki svojega odgovora na revizijo. Zaradi enakopravnega obravnavanja strank v postopku kot sestavnim delom pravice iz 22. člena Ustave RS se položaj ene stranke preko dopuščenega vprašanja v postopku dopustitve revizije, ki je enostranski postopek in v katerem druga stranka ne sodeluje, v razmerju do nasprotne stranke ne more izboljšati.
Toženka pri interpretaciji predpisov ni ravnala s kvalificirano stopnjo napačnosti, kot se zahteva za utemeljitev odgovornosti države po ustaljeni sodni praksi, ki je obširno in na več mestih citirana v izpodbijani sodbi, saj ni odstopala od sodne prakse, ki bi bila ustaljena, ni ponudila nerazumne pravne razlage in tudi ni odstopala od svojih predhodnih ravnanj.
neupravičena pridobitev - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - dopuščena revizija
Prejemnik plačila na podlagi pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, postane nepošten v smislu 193. člena OZ takrat, ko zve (ali bi moral zvedeti) za odločbo revizijskega sodišča, na podlagi katere mora plačniku vrniti neupravično prejeto plačilo.
Ker je do neposrednega prenosa premoženja prišlo od tožeče stranke k toženi stranki, ni najti razumnega razloga za to, da ni prav tožeča stranka tista, ki je aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevka za vračilo celotnega "preplačanega" zneska. Tožeča stranka ima direktni zahtevek proti toženki tudi zato, ker ni bilo ugotovljeno, da bi za izpolnitveno ravnanje tožeče stranke na račun dveh upnikov obstajalo njuno veljavno naročilo.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javno naročanje - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sredstva evropske kohezijske politike
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija s sklenitvijo Pogodbe o sofinanciranju prevzela dolžnost preveriti pravilnosti in zakonitosti postopka izbire izvajalca s strani upravičenca oziroma pravilnost in zakonitost postopka javnega naročanja.
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da navedba upravičenca v kontragarancijski pogodbi vpliva na vsebino zaveze tožene stranke kot poroka iz naslova garancije, glede na to, da v kontragarancijski pogodbi upravičenec iz kontragarancije ni enak kot v kontragaranciji.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je pri kavzi poroštva potrebno upoštevati zgolj tipično kavzo poroštvenega razmerja, ne pa tudi subjektivnih motivov ter ciljev obeh strank, ki so bili strankama znani in sta jih stranki s podpisom pogodbe zasledovali.
dopuščena revizija - nakup nepremičnin - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastaranje začelo teči že 27. 1. 2009, ko naj bi tožnica zvedela za zmanjšanje vrednosti nepremičnine, od kadar sicer učinkuje vknjižba njene lastninske pravice na nepremičnini, čeprav je bil sklep o izročitvi nepremičnine (njej kot kupki v stečajem postopku) izdan šele 22. 5. 2009 in je postal pravnomočen šele 11. 6. 2009.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00038870
ZFPPIPP člen 265, 266, 267, 268. OZ člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odstop od predpogodbe - stečaj - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - uporaba določb ZFPPIPP - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ)
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali bi moralo pritožbeno sodišče v konkretnem primeru glede prenehanja/razveze predpogodbe uporabiti posebna pravila 265., 266., 267. in 268. člena ZFPPIPP ali določbe OZ (33.člen).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je dogovor, na podlagi katerega naj bi se toženec kot fizična oseba zavezal prvotnima upnicama vrniti 75 % kupnine iz naslova prodaje hotelskega kompleksa, last družbe A. GmbH, ničen, ker ima nedopustno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00039400
OZ člen 193, 364, 364/1, 364/2, 347, 347/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - neupravičena pridobitev - občasna terjatev - nepošteni pridobitelj - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - pretrganje zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so prisojene zamudne obresti delno zastarale.
Pogoji za popolno oprostitev zavarovanke toženca kot imetnice nevarne stvari niso izpolnjeni, saj bi voznica osebnega vozila tožnico in njeno namero prečkati prehod za pešce ob posebni pozornosti lahko zaznala. Četudi je bila kolesarka tista, ki je ustvarila prepovedani položaj, njenemu ravnanju ni mogoče pripisati pomena izključnega vzroka za nesrečo. Ni namreč mogoče reči, da je zavarovanka toženca, ki tožničine namere očitno ni zaznala in pred prehodom ni zavirala, ravnala s skrajno skrbnostjo. Ob takšni skrbnosti bi trk še lahko preprečila.
Po oceni Vrhovnega sodišča je nevarno prometno situacijo s tveganim manevrom povzročila tožnica, zato je njenemu ravnanju pripisati pomen pretežnega vzroka za nesrečo. Pritožbeno sodišče je zmotno menilo, da težo tožničinim kršitvam jemlje okoliščina, da je do nesreče prišlo na prehodu za pešce. Konkretni prehod ni bil namenjen prečkanju kolesarjev, zato je bila tožnica, ki ga je kot kolesarka prevozila (in ne prehodila), v prepovedanem položaju. Njen soprispevek znaša 80 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038570
ZVPSBNO člen 21, 21/2. OZ člen 168. ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1. URS člen 23, 26.
odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - delovni spor - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sistemsko pogojeni zaostanki - zaključek postopka - merila - dokazni standard pretežne verjetnosti - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom
Ugotovitev, ali bi bilo postopek mogoče končati do natančno določenega dne, je pravzaprav rezultat indičnega sklepanja, saj gre za hipotetični scenarij. Po naravi stvari pa je hipotetični scenarij (kaj-bi-bilo-če-bi-bilo) nedokazljiv. Je samo bolj ali manj verjeten. Dan, ko bi moral biti sodni postopek končan, je hipotetičen in zato le namišljen, nestvaren. Zato tu ni naloga sodišč, da z neovrgljivo natančnostjo ugotovijo dan, od katerega dalje se je pričela kršitev pravice iz 23. člena Ustave. Njihova naloga je le presoditi, ali je dan, ki ga kot začetek kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zatrjuje tožnik, skladen z omenjenimi merili, argumentabilen ter zato sprejemljiv in verjeten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038571
ZJC-B člen 19. OZ člen 378. URS člen 33.
razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - dopuščena revizija
Zastaranje zahtevka za zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne more začeti teči pred trenutkom, ko je razlastitveni zavezanec sploh pridobil možnost zahtevati plačilo odškodnine za razlastitev.
odstop od predpogodbe - razvezni pogoj - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - rok za izpolnitev obveznosti - rok za sklenitev glavne pogodbe - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - primeren dodaten rok - vrnitev dvojne are - dopuščena revizija
Tožeča stranka ni veljavno odstopila od predpogodbe v skladu s 105. členom OZ, ker ni jasno, enostransko in vnaprej določila primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, temveč je kljub temu, da se je konkludentno strinjala s podaljšanjem roka za izpolnitev obveznosti, od nje odstopila. Dodatni izpolnitveni rok bi morala toženki določiti jasno, enostransko in vnaprej, če bi ta potekel brez uspeha, pa bi bila predpogodba razveljavljena po zakonu (tretji odstavek 105. člena OZ), ne da bi bila za to potrebna njena izjava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00038646
ZPP člen 8, 339, 339/2-10, 339/2-14, 347, 367a, 367c. OZ člen 440. URS člen 22, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - prevara - kršitev prisilnih predpisov - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga