Prvi toženec ne zanika, da je bil z zneskom, ki je bil s pokojnikovega transakcijskega računa nakazan na račun družbe A. d. o. o., poravnan njegov dolg po leasing pogodbi.
Kar se pokojnikove sfere tiče, je položaj matematično nazoren: zapuščinska masa je za 37.054,46 EUR manj vredna. Tisto, kar se je spremenilo v premoženjski sferi prvega toženca, pa je natančno tisto, kar je prvi toženec želel: njegov dolg do družbe A. d. o. o. je v enakem obsegu ugasnil.
Ob transakciji je bila ekonomska (premoženjska) korist prvega toženca podana in kasneje se ni glede tega nič spremenilo. Odločitev nižjih sodišč, da je podan položaj iz 190. člena OZ, je tako pravilna.
dopuščena revizija - zamudna sodba - pravica do sodelovanja v postopku - fikcija vročitve - vročanje v tujino - vročilnica - listina v tujem jeziku - dokazna ocena - metodološki napotek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče pravilno uporabilo določbe o fikciji vročitve ter ali je kršilo toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.
ODZ paragraf 839, 841, 1060, 1215, 1190, 1192, 1193, 1194, 1195. ZPP člen 339, 339/2. ZOR člen 371, 374.
družbena pogodba (societas) - pogodba o skupnosti imovine - obličnost pogodbe - stvarni vložek - delitev dobička - dobiček od kapitala - letno poročilo - terjatev na izplačilo dobička - pasivna legitimacija - prenehanje družbe civilnega prava - nemško pravo - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopuščena revizija
Sodna praksa je po uveljavitvi novega družbenega in gospodarskega sistema razlago pojma družbenih pravnih oseb, ki je bistven pri presoji subjektivnega kriterija, razširila na vse pravne osebe. Prav tako se je tudi že izrekla, da je mogoče, kljub takšni širši razlagi, določbo 374. člena ZOR uporabiti samo za medsebojne terjatve pravnih oseb, za druge subjekte, ki pravne subjektivitete nimajo, pa je potrebno uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Ker tožnik in toženec pravne subjektivitete nista imela, je bil za presojo zastaranja tožnikove terjatve pravilno uporabljen petletni zastaralni rok.
Da bi moral biti dogovor o delitvi dobička sklenjen v pisni obliki, ODZ ni zahteval.
Odgovor na dopuščeno vprašanje ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička, je nikalen.
Odgovorn na dopuščeno vprašanje ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, je pritrdilen.
Tožnik ni zahteval plačila dobička od posameznega posla med trajanjem societete, pač pa plačilo iz paragrafa 1192 ODZ po njenem prenehanju; pri tem ni odločilno, da je bilo premoženje, ki je ostalo ob prenehanju, ustvarjeno z enkratnim poslom – prodajo celotnega poslovnega deleža. Zato res ni pomembno, ali je mogoče med trajanjem societete zahtevati izplačilo dobička periodično ali od posameznega posla. Revident vsebino pravila paragrafa 1195 ODZ povzema napačno. Ta namreč ne določa, da je dopuščeno zgolj plačilo periodičnih dobičkov, pač pa dopušča, da se družbeniku izplača višji dobiček od tistega, ki bi mu sicer pripadal, če je dobiček družbe višji zaradi njegovih »odličnih lastnosti in truda.«
Ključna dejanska okoliščina obravnavanega primera je, da je societeta prenehala. Subjekt, zoper katerega bi moral tožnik po toženčevem stališču uveljavljati svoj zahtevek, ne obstaja več. Ob izhodišču, da je pasivno legitimirana le societeta, ki je zgrešeno, bi bile določbe ODZ o delitvi dobička po prenehanju societete odveč. Societeta ne bi bila pasivno legitimirana niti, če še ne bi prenehala. Zgrešenost toženčeve teze izhaja iz pravne narave družbene pogodbe kot pogodbe obligacijskega prava, ki ustvarja pravna razmerja med družbeniki, ne pa med družbeniki in societeto. Slednja v pravna razmerja ni sposobna vstopati, ker nima pravne osebnosti. Kot taka ne more biti nosilka pravic in obveznosti in ne more imeti lastninske pravice na premoženju. Pasivna legitimacija societete, ki sta jo ustanovila tožnik in toženec ni (bila) podana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00042506
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198. URS člen 22.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - sodediči - solastna nepremičnina - souporaba - nevzdržna solastninska skupnost - plačilo uporabnine - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč o pomenu slabih osebnih odnosov med solastniki za temelj uporabnine kot obveznosti solastnika, ki deloma uporablja solastno stvar,
- ali je bila kršena pravica toženca do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v zvezi z obrazložitvijo pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine za obdobje od 24. 6. 1997 do 31. 12. 1997.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00041993
ZIZ člen 43. SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343. ZPP člen 374, 374/2, 377.
predlog za izvršbo - hipoteka - zastaranje hipoteke - delno zastaranje - poplačilo hipotekarnega upnika - ustavitev izvršbe - pravni interes za revizijo - dopuščena revizija - zavrženje revizije
S tem, ko je sodišče ustavilo vodenje izvršbe na (vseh) zastavljenih nepremičninah (ki so v obravnavanem primeru edini (možen) predmet izvršbe), je sklep o izvršbi (s katerim je bila izvršba na nepremičninah dovoljena) ostal brez učinka. ZIZ namreč upniku ne daje podlage, da bi v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe (tj. na s hipoteko obremenjenih nepremičninah) je torej v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo (v določenem obsegu) ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika - umiku in omejitvi izvršbe iz 43. člena ZIZ. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe.
Upnik si torej z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje (ki se nanaša na možnost poplačila zastarane (zavarovane) terjatve iz zastavljenih nepremičnin) namreč v ničemer ne spremeni položaja upnika v obravnavani zadevi. Zato upnik nima pravnega interesa za revizijo.
OZ člen 393. ZPP člen 191, 191/1-2. ZZZDR člen 123.
uporaba tuje nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine - uporabnina - deljiva obveznost - solidarna obveznost - starši in otroci - mladoletni otroci - dolžnost preživljanja otrok - višina uporabnine - dopuščena revizija
Zaradi toženkine dolžnosti preživljanja mladoletnih otrok po 123. členu ZZZDR je uporabnina, ki jo je dolžna plačati, večja za delež, ki odpade na drugega in četrtega toženca.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - uporabnina - dobroverni lastniški posestnik - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - prodaja tuje stvari - ničnost pogodbe - causa (kavza) - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnost
Iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je toženec neposredni nelastniški posestnik sporne parcele, medtem ko je stranska intervenientka njena posredna posestnica. Zaradi neuporabe pravila iz prvega odstavka 97. člena SPZ sodišče druge stopnje ni ugotavljalo pravno odločilnih dejstev. Ker je presodilo, da toženec sporno parcelo uporablja brez pravne podlage, bi se moralo najprej opredeliti do vprašanja dobrovernosti stranske intervenientke glede lastništva sporne nepremičnine. Šele v primeru, če bi ugotovilo, da stranska interveneintka ni bila dobroverna posredna posestnica, bi moralo opraviti še nadaljnjo presojo glede vprašanja, ali bi morala biti tožencu kot neposrednemu posestniku ta okoliščina znana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00041307
OZ člen 39, 86, 87, 119, 335. ZVPot člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/3.
dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - ničnost - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožnice kot kreditojemalke, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00041309
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 367a, 367a/1. SZ člen 118. SPZ člen 10.
dopuščena revizija - obrazložitev dokazne ocene - zaslišanje strank - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - ocena sodišča o pomenu izostanka stranke z zaslišanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v smislu drugega odstavka 262. člena ZPP dolžno obrazložiti pomen tega, da se drugi toženec ni odzval vabilu na zaslišanje.