OZ člen 82, 82/2, 83, 427, 427/1, 427/3, 429, 429/1, 429/2.
etažni lastnik - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske hiše - plačilo obratovalnih stroškov - prevzem dolga - sprememba dolžnika - najem poslovnih prostorov - razlaga pogodbe - subsidiarna odgovornost lastnika - konkludentna privolitev v prevzem dolga - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 429. člena OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom (toženka - lastnica in najemodajalka) in prevzemnikom (najemnica), v katero je privolil upnik (tožnik - upravnik).
V obravnavanem primeru je že Pogodba o opravljanju upravniških storitev določala, da mora lastnik poslovnega prostora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe, s katero na najemnika prenese obveznosti vzdrževanja skupnih delov, obvestiti upravnika in da se do trenutka obvestila šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja stavbe lastnik. Če je do tedaj on dolžnik, se samo po sebi vsiljuje sklepanje, da je po obvestilu dolžnik nekdo drug, torej najemnik. Privolitev upravnika so potrjevala tudi njegova aktivna ravnanja: na najemnico je naslavljal račune in sprejemal njena plačila kot izpolnitev njene obveznosti, kar je izkazoval tudi v svojih poslovnih knjigah.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00044193
ZFPPIPP člen 252, 253, 256, 256/1. OZ člen 11, 11/3, 101.
prodajna pogodba za nepremičnino - razveza pogodbe - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - nedenarna terjatev - terjatev stečajnega dolžnika do upnika - vrnitev nepremičnine v posest - priznanje terjatve v stečajnem postopku - ugovor sočasnosti izpolnitve - zavrnitev ugovora - dopuščena revizija
Vzajemno neizpolnjeni kondikcijski zahtevki, ki jih urejajo pravila pogodbenega prava, spadajo v kategorijo »medsebojnih terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe« (pododdelek 5.3.3 ZFPPIPP). Ker za take terjatve ne nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in ker tudi niso predvidene omejitve glede ugovora sočasne izpolnitve, je toženka upravičena zahtevati, da sodišče izpolnitev njene obveznosti veže na istočasno izpolnitev tožničine obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato nepravilno zavrnili ugovor sočasne izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00044567
OZ člen 508, 512. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obligacijska pravica - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - trenutek kršitve predkupne pravice - sklenitev prodajne pogodbe - vknjižba v zemljiško knjigo - položitev kupnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je odločitev, da nastopi kršitev predkupnega upravičenja šele s prenosom lastninske pravice na tretjega, to je z vpisom v zemljiško knjigo in ne že s trenutkom veljavne sklenitve pogodbe, materialno pravno zmotna in ali sodba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča,
- ali je predkupni upravičenec kljub temu, da mu je bilo s sklenitvijo prodajne pogodbe kršeno predkupno upravičenje, to še vedno dolžan uveljavljati v skladu s 508. členom Obligacijskega zakonika (OZ).
OZ člen 193, 198. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - Pravila Zavoda AIPA - neupravičena pridobitev - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 2, 212, 339, 339/2. OZ člen 50, 190, 190/3. URS člen 22.
obrazloženost sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - načelo odprtega sojenja - načelo dispozitivnosti - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija
Sodišče mora na podlagi trditev strank morebitno utemeljenost zahtevka preizkusiti s stališča vseh pravnih norm, ki bi utegnile priti v poštev. Stranko mora v okviru materialnega procesnega vodstva tudi spodbuditi k dopolnitvi nepopolnih navedb o pravno pomembnih dejstvih in jo izrecno opozoriti na morda spregledano pravno podlago, na katero namerava opreti odločitev. S tem strankama zagotovi učinkovito udejanjanje pravice do izjave v postopku. Možnost drugačne pravne kvalifikacije spora pa mora vselej izhajati iz že navedenih pravno odločilnih dejstev. Uravnoteženost položaja obeh pravdnih strank od sodišča terja, da sodišče s svojimi vprašanji le nadgradi pomanjkljive navedbe o pomembnih dejstvih, ki sta jih stranki že podali, ne sme pa sodišče pri strankah spodbuditi tolikšnega novega obsega navedb, da bi te predstavljale popolno spremembo dejanskega stanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče uporabiti določeno pravno pravilo, ki ga sodišče vidi kot možno v okoliščinah konkretne dejanske slike, ki se je razkrila v postopku.
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje sploh ni imelo dovolj trditvene podlage, da tožbeni zahtevek preizkusi (tudi) s stališča pravil o neupravičeni obogatitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00045312
ZS člen 113a. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost - zavrnitev predloga
Zaradi zaščite kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ZVKSES kot lex specialis s svojimi kogentnimi določbami odstopa od ureditve po OZ-u.
Zakonodajalec je pojem "izročitve nepremičnine" zelo konkretizirano ovsebinil. Povezal ga je z več pravnimi dejanji prodajalca, tudi z izročitvijo uporabnega dovoljenja, in ne zgolj s prenosom posesti. Slednje tvori zgolj eno dejanje v celotnem sklopu izpolnitvenega ravnanja.
Vse uveljavljene metode razlage zakonskih besedil pritrjujejo reviziji, da je bila toženka, ker uporabnega dovoljenja do izteka pogodbeno dogovorjenega roka ni pridobila, v zamudi z izročitvijo nepremičnine (četrti odstavek 16. člena ZVKSES).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045313
URS člen 33, 67. OZ člen 198. SPZ člen 36.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba stvari v solastnini - uporabnina - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - vrnitev premičnin - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - nedobroverni posestnik - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko gre za zahtevek iz naslova neupravičene uporabe nepremičnine v razmerju lastnik - nelastnik, pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi morala tožeča stranka, da bi uspela s tožbenim zahtevkom, zatrjevati in dokazati tudi svoje prikrajšanje.
Glede na utemeljeno tožničino pričakovanje in toženkino zagotovilo, da bo prejela poplačilo za opravljeno delo (če ne od izvajalca pa od toženke), tožničin izrecni poziv toženki, naj zagotovi poplačilo izvedenih del (dopis z dne 3. 12. 2009) in glede na to, da je bila za toženko tožničina škoda v primeru neunovčenja bančne garancije povsem predvidljiva posledica, saj je morala vedeti, da bo tožnica za opravljena elektroinštalacijska dela ostala nepoplačana, je mogoče toženkino opustitev unovčenja oziroma nepodaljšanja bančne garancije šteti za nedopustno ravnanje.
Zmotno je stališče, da bi tožeča stranka morala dokazati, da je obstajal veljaven ustni dogovor, da bo toženka vrnila prejete zneske, če po pridobitvi licence ne sklene pogodbe o zaposlitvi. Podlaga tožbenega zahtevka ni pogodbeno prevzeta obveznost vrnitve prejetih zneskov, če toženka ne izpolni svojih obveznosti, temveč je njegova podlaga obveznost toženke, da vrne prejeto, ker se ustno dogovorjena podlaga (kavza) ni uresničila. V primeru izjalovljene podlage ni treba, da bi bila dolžnost vrnitve prejetih zneskov še pogodbeno utrjena (v takšnem primeru bi zahtevek temeljil na pogodbi), saj obogatitveni zahtevek izhaja neposredno iz zakona, to je iz določbe tretjega odstavka 190. člena OZ.
Aleatornost velja za posamezno zavarovalno pogodbo le v smislu negotovosti dogodka, ki predstavlja zavarovan riziko, medtem ko se ostali vidiki glede obsega jamstva zavarovalnice (verjetnost škodnega dogodka, potencialno relevantne vrste škod, itd.) odražajo v zavarovalni premiji ter drugih pravicah in obveznosti strank take pogodbe.
Več let po sklenjeni sporni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti tožene odgovornostne zavarovalnice predstavlja prav tak vidik, ki ga stranki zavarovalne pogodbe ob njenem sklepanju nista mogli predvideti. Jamstvo za nepredvidljive obveznosti po zavarovalni pogodbi tožene stranke tako že po temelju ni podano, zato je v konkretnem primeru pravno nepomembno, kdaj je revidentka svoji zavarovanki z odločbo priznala nadomestilo za invalidnost ter na katera leta se nanašajo (po zavarovalni pogodbi nekriti) povračilni zahtevki.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00043376
OZ člen 35, 37. ZIZ člen 193. ZFPPIPP člen 342, 342/5.
izbrisna tožba - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - nedopustna kavza - nedopusten nagib - dopuščena revizija
. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 279/2014 že zavzelo stališče, da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil. Odločitev o ničnosti pravnega posla tako ne more temeljiti le na ugotovitvi nedobrovernosti strank izpodbijane pogodbe ampak kvečjemu na ugotovitvi o kvalificirani nedobrovernosti, torej zlonamernosti obeh – stečajnega upravitelja (kot zastopnika stečajnega dolžnika) in kupca; podan mora biti dejanski stan namernega izigravanja predkupnega upravičenca
Zaradi nedopustnosti predmeta imajo eventualni imetniki neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, tudi po zaključku le tega legitimacijo za uveljavljanje ničnosti pogodbe, s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu
Ker je prišlo do razveljavitve kritnega razmerja, je treba na tej osi obravnavati tudi iz te razveljavitve izvirajoči kondikcijski zahtevek. Ta zahtevek obstaja le med strankama kritnega razmerja, torej med tožnico kot asignatom in toženko kot asignantom. Čeprav je v skladu s Pogodbo tožnica denar nakazala na računa veslaškega in jadralnega kluba, se valutno razmerje med tema kluboma in toženko (»njihovo statutarno urejeno notranje razmerje«) tožnice ne tiče. S plačilom pogodbeno dogovorjenih denarnih zneskov je izpolnila tisto in tako, kar in kot je bilo s to Pogodbo dogovorjeno.