CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046563
ZVPot člen 24, 72, 72/1, 72/1-2. ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. Direktiva 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov člen 1, 1/4, 20. OZ člen 247.
predlog za dopustitev revizije - ukrep tržnega inšpektorja - naročniška pogodba za mobilni telefon - sprememba splošnih pogojev - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen - nepošten pogodbeni pogoj - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Breme, da izkaže neenotnost sodne prakse, ki zahteva odločanje Vrhovnega sodišča, je na predlagateljici. Vendar iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bilo sprejeto drugačno (neenotno) stališče v zadevah, ki so v dejanskem in pravnem pogledu primerljive z obravnavano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046481
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 131, 186, 186/3.
dopuščena revizija - odprava škode - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - vsebina solidarnosti dolžnikov - odločitev sodišča druge stopnje - kršitev materialnega prava
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče odloči o prispevku prvo, drugo in tretjetožene stranke, glede prispevka četrto in petotožene stranke pa zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje, glede škode za katero tožene stranke odgovarjajo solidarno.
OZ člen 261, 262. ZOR člen 286. SPZ člen 95. ZTLR člen 38.
uporaba tuje stvari v svojo korist - stanovanjska hiša - uporabnina - pravica do uporabnine - metoda izračuna višine uporabnine - povprečna tržna najemnina - pridržna pravica - dobroverna lastniška posest - dobroverna nelastniška posest - nedobroverna posest - nedokončan objekt - dopuščena revizija
Retinent ima kot dobroveren nelastniški posestnik pravico pridržati lastnikovo stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroški. To pravico ima na glede na to, ali so mu ti stroški nastajali le v času, ko je bil dobroveren lastniški posestnik, ali pa tudi še po tem, ko ni bil več dobroveren lastniški posestnik. Pridržna pravica, ki jo ima na stvari, ga namreč upravičuje do neposredne posesti. Učinkuje kot ugovor zoper lastnikov vindikacijski zahtevek, ki odlaga vrnitev stvari, dokler ne prejme izpolnitve svoje terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov. To pa pomeni, da lastnik ni upravičen zahtevati plačilo uporabnine za pridržano stvar, ki je retinent ni uporabljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00046516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-5, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - indični dokaz - neposreden dokaz - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00046094
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 10, 43, 43/2, 269. ZOR člen 73. URS člen 22, 23. ZZK člen 1. ZLPP člen 1. ZSKZ člen 14.
priposestvovanje - redno priposestvovanje - teorija realizacije - zakonita posest - lastniška posest - mirna posest - dobroverna posest - dobra vera - skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovalna doba - družbena lastnina - dopuščena revizija
Priposestvovanje je klasičen institut stvarnega prava, ki naj premosti vrzel med zunajknjižno resničnostjo in zemljiškoknjižnim videzom. Njegova umeščenost v pozitivno pravo mora biti takšna, da je zagotovljeno ustrezno ravnovesje tako med specialnimi načeli zemljiškoknjižnega prava kot med splošnimi civilnopravnimi načeli stvarnega in obligacijskega prava (načelo vestnosti in poštenja - 5. člen OZ). Zagotovljeno mora biti varstvo poštenih, tretjih oseb (prek načela zaupanja v zemljiško knjigo - 10. člen SPZ), hkrati pa mora sama ustanova pridobitve lastninske pravice temeljiti tudi na pravnih vrednotah in ne predstavljati zgolj pretvorbe dejanskega v pravno.
V vsem zgodovinskem razvoju so bile upoštevne tako časovne prvine (dolgotrajna posest) kot vrednotne prvine, ki se odražajo v zavesti in ravnanju obeh udeležencev (tako posestnika na eni kot v zemljiško knjigo vpisanega subjekta na drugi strani). Njuno ravnanje je treba presojati prav v luči temeljnih načel (skrbnosti ter vestnosti in poštenja). Presoja obeh ravnanj je pogosto tudi soodvisna in se pozitivnopravno (preprosto rečeno: silogistično) nazadnje izkristalizira prek materialnopravne presoje dobre vere - ki je, kot je bilo že pojasnjeno, nujen pogoj za priposestvovanje v sodobnem pravu. Presoja skrbnosti ravnanja ter presoja, ali je bilo neko ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja, se skozi čas - glede na družbene razmere - spreminja. Ta sprememba je še posebej očitna, če primerjamo čas pred in po uveljavitvi ključnih pravnih aktov s tega področja. To so Ustava RS, ZZK in SPZ.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98.
javno naročanje - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - kršitev pravil javnega naročanja - nadzor nad namensko porabo sredstev - dopuščena revizija
Po Uredbi 1083/2006 je nepomembno, v kateri fazi izvajanja projekta država (tožeča stranka) ugotovi nepravilnosti in ali bi jih z izvajanjem podrobnejšega nadzora lahko ugotovila že prej. Dejanj ali opustitev države, ki je nosilka sistemske skrbi za zakonito rabo sredstev iz evropskega proračuna po Uredbi 1083/2006 (vloga Evropske komisije je le dopolnilna - gl. tč. 13 obrazložitve tega sklepa), ni dopustno tolmačiti kot soglasij, zaradi katerih upravičencu nezakonito porabljenih sredstev ne bi bilo treba vrniti. To bi namreč samo po sebi pomenilo, da država Uredbe 1083/2006 ne izvršuje v polni meri, saj ne zagotavlja zakonitosti porabe evropskih sredstev, k čemur jo je zavezal evropski zakonodajalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00046489
OZ člen 376, 382a, 1060. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00046488
ZST-1 člen 13, 34a, 34a/3. ZPP člen 367a, 367a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - raziskovalna dolžnost - neupravičena pridobitev - uporabnina - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije, saj v njem ni navedla, da je oproščena plačila sodnih taks. Tožnica je ugovoru priložila sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 3111/2011 z dne 20. 2. 2012, o oprostitvi plačila sodnih taks v tem postopku. Ta predhodna oprostitev plačila sodnih taks velja tudi za nadaljnji postopek (13. člen ZST-1), zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 ugovoru ugodilo in plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije razveljavilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je izpolnitev prvih dveh tožencev na TRR tretje toženke mogoče šteti kot pravilno izpolnitev dolga do tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00046479
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - davčne obveznosti - kredit - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilen materialnopravni zaključek drugostopenjskega sodišča, da se davčnih obveznosti in kreditov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem, ne upošteva pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja,
- ali je pravilno materialnopravno stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da premoženje, kupljeno iz posebnega premoženja pravdnih strank z namenom ustvariti si družino v njem, predstavlja skupno premoženje,
- ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje brez dejanske podlage in navedb pravdnih strank ocenilo, da je tožena stranka iz naslova kupnine za potrebe skupnega premoženja tožencema namenila najmanj 2/3 kupnine oziroma take odločitve ni obrazložilo,
- ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker je Višje sodišče v Ljubljani pritožbene očitke tožeče stranke glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zavrnilo zgolj pavšalno, brez da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma brez, da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo,
- ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe, ker se Višje sodišče v Ljubljani ni opredelilo do pritožbenih očitkov tožeče stranke o napačni, pristranski in nekonsistentni dokazni presoji izpovedbe prič,
- ali je sodba sodišča druge stopnje, v delu v katerem obravnava višino toženkinega prispevka posebnega premoženja k nakupu stanovanja A., obremenjena s kršitvama iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00046127
ZIZ člen 20a. ZPSPP člen 28, 28/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov - neplačilo najemnine - odstop od pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sodna intervencija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera za dokaz zapadlosti mogoče uporabiti 20. a člen ZIZ oz. ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnin na podlagi odstopa od pogodbe po določilu 2. alineje prvega odstavka 28. člena ZPSPP (neplačilo najemnine) vedno potrebna sodna intervencija?
Pri odločitvi, da so v obravnavanem primeru pogoji iz prodajne pogodbe bistveno enaki pogojem iz ponudbe, ki je bila dana tožniku kot predkupnemu upravičencu, sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo.
ZOR člen 128, 129, 130. ZPP člen 140, 141, 142, 142/1, 318, 318/1.
vročitev tožbe - osebna vročitev - pojem stanovanja - dejansko bivanje naslovnika - pojem dejanskega bivanja - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - kreditna pogodba - obročno odplačilo kredita - zamuda s plačilom obrokov - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe pred iztekom roka
Bistveno za pravilno/zakonito opravljeno vročitev (po 140., 141. in 142. členu ZPP) je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev dejansko stanuje (ni dovolj, da ima tam formalno registrirano prebivališče oziroma da je tam veljavno prijavljen). Pojem stanovanja se namreč ne pokriva s pojmom prebivališča. Pojem stanovanja je treba razumeti v dejanskem smislu, zato je za vročanje odločilen kraj dejanskega bivanja.
V primeru, če je očitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga (pogodbi zvesta) stranka vselej razdre pogodbo.