OZ člen 16. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c. URS člen 14, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - neupravičena pridobitev - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ob dnevu vložitve tožbe so bili zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050656
URS člen 36. ZPP člen 339, 339/2-8, 371. SZ člen 103, 103/1-5, 103/3, 104, 112, 112a.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - naknadno plačilo - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica - pravica do izjave v postopku - dokazovanje - dokazni predlog - stanje TRR - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča že zgolj okoliščina, da gre za prirejeno razmerje, narekuje, da se zakonskega varstva lastnika ne zožuje prek varoval, ki so določena v SZ-1. Ta namreč nudijo vzpostavitev zadostnega ravnovesja med lastninsko pravico na eni ter pravico do spoštovanja doma z vsem socialnim kontekstom, vgrajenim v SZ-1, na drugi strani. Odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, čeprav je obveznost tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehala, pomeni dopusten ukrep za varovanje interesov tožnikov. Ta ukrep je tudi nujen, če naj lastninsko pravico jemljemo resno. V nasprotnem primeru bi namreč veljalo, da mora lastnik najprej podati najemniku izvensodni opomin, nato še sodnega v obliki tožbe in šele če toženec tudi do konca glavne obravnave zapadlega obroka najemnine ne poravna, bi lahko sodišče izdalo zoper njega obsodilno sodbo. Ta zgodba bi se lahko ponavljala nato iz obroka v obrok. Sodišče s tem torej tudi ni kršilo toženčeve pravice do spoštovanja doma. Do posega vanjo je namreč prišlo iz krivdnih vzrokov na njegovi strani, ki jih tudi po lastnikovem opominu v danem roku ni odpravil. Poseg vanjo ni samovoljen, marveč sodnovarstven ter temelji na zakonski podlagi, ki je (časovno in načinovno) tudi ustrezno obzirna do spoštovanja nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050654
OZ člen 440, 508, 508/2 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 49, 49/2, 66. ZZK-1 člen 39, 41.
prodaja solastne nepremičnine - kršitev predkupne pravice - pričakovana lastninska pravica - prodaja tuje stvari - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - prehod lastninske pravice - jezikovna razlaga zakona
Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.
Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.
URS člen 2. ZDoh-2 člen 18, 18-5, 92, 97, 97/1, 102. ZDPN-2 člen 4, 5, 7, 11, 16, 16/1, 16/2. ZDavP-2 člen 326. ZGD-1 člen 482.
dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - preveč plačana dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Zaradi bistvenih podobnosti samih pravnih poslov pri prodaji nepremičnine in poslovnega deleža v gospodarski družbi ter v bistvenem enakega režima njune obdavčitve z dohodnino so tudi pri odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža uporabljiva pravila vračanja plačanega davka iz 16. člena ZDPN-2, ki se nanaša na nepremičnine.
Prvi del določbe 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da je strankino razdrtje pogodbe, ki je podlaga za prenos nepremičnine in s tem za nastanek davčne obveznosti, z davčnega vidika upoštevno, dokler promet z nepremičnino v smislu prenosa lastninske pravice (razpolagalni posel) še ni opravljen. Pogoj torej je, da novi pridobitelj še ni postal lastnik nepremičnine oziroma da je to v času razdrtja davčni zavezanec (prodajalec), kar pomeni, da z njegovega vidika zavezanca za plačilo davka ohranjeno stanje pred odsvojitvijo nepremičnine.
Revident v postopku ni trdil, tega pa ne navaja niti v reviziji, da je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža razveljavljena s sodno odločbo, prav tako ne, da pred (nesodno) razveljavitvijo pogodbe z ex tunc učinki ni bil opravljen prenos njegovega poslovnega deleža na novega pridobitelja (nenazadnje iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je bil ta sprememba vpisana v sodni register).
Čeprav torej vračilo plačanega davka revidentu na podlagi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 ni mogoče, pa to samo po sebi ne izključuje vračila ob analogni uporabi naslednjega odstavka istega člena, ki ga omenja revizija in ki ureja vračilo plačanega davka v primeru nemožnosti izpolnitve ali le delne izpolnitve pogodbe o prenosu nepremičnine. Toženka zaradi načelne odklonitve vračila dohodnine – ker ta možnost ni predvidena v ZDavP-2 ali ZDoh-2 – te pravne podlage ni uporabila in je izrecno (obrazloženo) tudi ni zavrnila, prav tako ne sodišče z navrženim stališčem o neprimernosti uporabe določb ZDPN-2. Navedeno je imelo za posledico, da v dosedanjem postopku dejanske okoliščine zatrjevane razveljavitve pogodbe z ex tunc učinki sploh niso bile ugotovljene.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
oporoka - veljavnost oporoke - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave o preklicu oporoke - zloraba oporočno nesposobne osebe - izpodbojnost - razveljavitev oporoke - tretja poštena oseba - objektivni rok - sklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnikove trditve, če bi se izkazale za resnične, zadoščajo za sklep, da zloraba oporočno nesposobne osebe z namenom pridobiti si premoženjsko korist ter drugega izključiti iz dedovanja, lahko utemeljuje ničnostno sankcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049841
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 5, 52, 58. SPZ člen 48, 48/1, 92.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustna pogodba - obstoj ustnega dogovora - izjava volje - konkludentna dejanja - veljavnost dogovora - obličnost - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena SPZ v povezavi z določili 52. in 58. člena OZ,
- ali lahko večletna konkludentna ravnanja pravdnih strank (gradnja, vlaganja, ureditev doma s strani tožene stranke ter na drugi strani dovolitev posegov in soglasje za ureditev doma ter zaveza o kasnejšem prenosu lastninske pravice s strani tožeče stranke) nadomestijo pisni dogovor o prenosu lastninske pravice oziroma ustanovitvi služnosti,
- ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), oziroma podnačela prepovedi "venire contra factum proprium",
- ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno štelo, da dogovor med pravdnima strankama predstavlja zgolj pričakovanje, ki naj ne bi bilo pravno zavarovano.
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
ZNPosr člen 17, 18, 24, 25, 25/1, 25/5. OZ člen 5, 6.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija - plačilo provizije za posredovanje - pravica posrednika do provizije - posredovanje pri sklenitvi pogodbe - vzpostavitev stika - višina provizije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizija
Dilema v tej zadevi je bila, ali nepremičninskemu posredniku pripada polna provizija za posredovanje (prvi odstavek 25. člena ZNPosr) ali le četrtina te (peti odstavek 25. člena ZNPosr). Kupec je namreč sam našel prodajalko, a ga je ta potem napotila k posredniku. Odgovor Vrhovnega sodišča je, da konkretne okoliščine primera narekujejo sklep, da je podan položaj iz prvega odstavka 25. člena ZNPosr, saj je nepremičninski posrednik (tožnik) posredoval pri sklenitvi pogodbe in ni podan položaj, ko kupec sam najde tretjo osebo v smislu petega odstavka 25. člena ZNPosr.
ZDR-1 člen 75. OZ člen 433. ZGD-1 člen 636, 636/1, 635, 635/2. ZPP člen 378.
prenos podjetja ali dela podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pristop k dolgu - delitev družbe
75. člen ZDR-1 kot specialni predpis ne ureja vprašanja morebitne solidarne odgovornosti prenosne in prevzemne družbe za obveznosti delodajalca prenosnika napram delavcu, ki mu je delovno razmerje pri prenosniku prenehalo še pred prenosom in zato zanj določbe 75. člena ZDR-1 ne veljajo. Posledično ni ovire, da bi glede teh obveznosti uporabili kak drug predpis, ki to vprašanje ureja.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru določba 433. člena OZ ne more biti pravna podlaga za presojanje tožnikovega zahtevka, saj je prehod premoženjske celote oz. posameznega njenega dela sicer bil izveden s pogodbo, vendar je pri tem šlo za pogodbo o oddelitvi, ki je institut prava gospodarskih družb, kar pomeni, da je po načelu "lex specialis derogat legi generali" treba uporabiti določbo 636. člena ZGD-1, ki sicer prav tako ureja varstvo upnikov, vendar ga ureja posebej za primer delitve družbe.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048920
URS člen 2, 14, 14/2. ZDoh-2 člen 76, 76-3, 92, 93, 93-2, 94, 95, 95-2. OZ člen 3, 557, 557/1, 564, 564/1.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - oprostitev plačila dohodnine - neobdavčljiva odsvojitev kapitala - odsvojitev nepremičnine - pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - načelo enakosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Razlog za določitev izjeme po 2. točki 95. člena ZDoh-2, kolikor se nanaša na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je treba iskati v pravni naravi te pogodbe. Ustavno sodišče je namreč že v odločbi št. U-I-266/98 z dne 28. 2. 2002 poudarilo, da ima ta pogodba izrazit socialni poudarek, saj lastnik odsvoji svoje premoženje ali del premoženja zato, da ga bo tisti, ki to premoženje pridobi (izročeno pa mu bo po lastnikovi smrti), za negotov čas do smrti preživljal. V naravi te pogodbe je torej, da gre za preživljanje pomoči potrebnega in jo bo oseba sklenila praviloma tedaj, če bo zaradi sposobnosti preživetja to morala storiti. Zato bi bilo nelogično in v nasprotju z načeli socialne države (2. člen Ustave), da bi odsvojitev nepremičnine po tej pogodbi štela za obdavčljivo odsvojitev kapitala. Prav ta socialni vidik je po presoji Vrhovnega sodišča tudi razlog, zaradi katerega je zakonodajalec odsvojitve nepremičnin po tej pogodbi uvrstil med primere neobdavčljivih odsvojitev kapitala. Takšni razlagi pritrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec v 3. točki 76. člena ZDoh-2 določil, da se dohodnine ne plačuje od dohodka, ki ga preživljanec (še za časa življenja) prejme po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Naložitev davčne obveznosti preživljancu bi namreč v takem primeru (lahko) preprečila rešitev preživljančeve socialne stiske, ki se zasleduje s to pogodbo.
Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na prevzemnika, kar pa ni bistveno glede na ugotovitve, da je tudi ta pogodba aleatorna pogodba, ki ima izrazit socialni poudarek), je treba položaj preužikarja po pogodbi o preužitku z davčnega vidika obravnavati enako kot položaj preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, saj za razlikovanje na tem področju ni videti nobenega razumnega razloga. Če bi zakonska ureditev takšno razlikovanje vzpostavljala, bi torej bila protiustavna. Zato razlaga sporne določbe, kot jo je zavzelo Upravno sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča nedopustno posega v 14. člen Ustave.
Odsvojitev nepremičnin po pogodbi o preužitku se šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala po 2. točki 95. člena ZDoh-2.
OZ člen 50. ZPP člen 7, 212, 215, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - prikrita pogodba - ničnost - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.