napotitev na pravdo - rok za vložitev tožbe - nepremagljive ovire - tožba, zavržena zaradi nepristojnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ Ali je trimesečni rok za vložitev tožbe po 367. členu Obligacijskega zakonika (OZ) zastaralni ali prekluzivni rok?
‒ Ali je pravilno materialnopravno stališče Višjega sodišča v okoliščinah konkretnega primera, da začne trimesečni rok za vložitev tožbe po 367.členu OZ teči, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 129. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)) in še preden oškodovanec izve za pravnomočnost sklepa o napotitvi?
‒ Ali neseznanitev z nastopom pravnomočnosti kazenske sodbe zapolnjuje pravni pojem nepremagljivih ovir (360. člen OZ), ki zadrži začetek teka trimesečnega roka iz 367. člena OZ do oškodovančevega prejema pisnega odpravka sodbe višjega sodišča?
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00081404
ZIZ člen 32, 64, 64/1, 65, 65/3. OZ člen 520. URS člen 33.
nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finančni leasing - pridržek lastninske pravice - izvršba na predmetu leasinga - leasingodajalec - lastninska pravica - mešana pogodba - podlaga pogodbe - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo
Tudi če finančnemu leasingu pripišemo lastnosti katerega od zakonsko urejenih pogodbenih tipov, to nima za posledico, da so vsa vprašanja podrejena pravilom za ta pogodbeni tip.
Ker je treba izjeme razlagati restriktivno in zlasti upoštevaje pomen leasingodajalčeve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, katere omejitev mora biti izrecno določena v zakonu (načelo zakonitosti), se pravilo iz drugega odstavka 520. člena OZ, da pridržek lastninske pravice v primeru neizpolnitve predpisane obličnosti ne učinkuje proti izvršilnim in stečajnim upnikom, ne razteza na pogodbo o leasingu.
Če je nedopusten poseg v pričakovalno pravico leasingojemalca, je toliko manj dopusten poseg v (še obstoječo) lastninsko pravico leaisingodajalca (sklepanje z manjšega na večje; argumentum a minori ad maius).
Ker toženkin dolžnik (leasingojemalec) tožnici (leasingodajalki) ni plačal vseh obrokov leasinga, ima tožnica lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
predlog za dopustitev revizije - razveza pogodbe - depozit - umik depozita - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča drugostopenjskega sodišča, da umik depozita nima retroaktivnega učinka, kar nima za posledico razdrtja pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00081952
OZ-UPB1 člen 133. SPZ člen 75, 99.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost - odvodnjavanje - jašek za meteorne vode - izliv vode - poplava - škoda zaradi izliva vode - depresija - pravnorelevantna vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - predvidljivost posledice - dopuščena revizija
Čeprav depresija ni najbolj pogosta/vsakdanja/običajna/normalna/po rednem teku stvari nastala posledica, v nenormalnih okoliščinah, v katerih se je znašel tožnik, predstavlja verjeten in zato predvidljiv odziv. Redka in posamična pojavnost (t. i. sporadičnost) tovrstnih opustitev ne more biti (edini) razlog, da toženka ne bi odškodninsko odgovarjala. Odločilno je, da nastala posledica dejanja ni povsem neverjetna. Čeprav je malo verjetna, je še vedno predvidljiva. Pojem predvidljivost je namreč širši od pojma običajnost.
ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 87, 111, 193.
predlog za dopustitev revizije - kredit v CHF - kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu - obresti - obogatitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno odločilo o dajatvenem zahtevku tožeče stranke, ko je odločilo, da tožena stranka ni upravičena do obogatitvenih obresti oziroma ali so banke v primeru ničnosti kreditne pogodbe v skladu s slovenskim nacionalnim pravom upravičene do t. i. obogatitvenih obresti?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VS00081140
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - začetek teka zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
DZ člen 248. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 20, 21, 22, 23, 23a. OZ člen 25, 25/1, 41, 41/1, 112. URS člen 14, 14/2.
center za socialno delo kot skrbnik - prodaja kmetijskih zemljišč - prodaja sosednjega kmetijskega zemljišča - delno odvzeta poslovna sposobnost - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - odobritev centra za socialno delo - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - izjava pravno poslovne volje - zavezujoča ponudba - načelo enakosti pred zakonom - izigravanje predpisov - varovanje javnega interesa v postopku
Center za socialno delo mora v skladu z 248. členom DZ (oziroma 191. členom ZZZDR) dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom ZKZ.
Dovoljenje za prodajo, četudi konkretnemu kupcu, pomeni v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po 20. do 23.a členu ZKZ splošno dovoljenje za predložitev prodajne ponudbe upravni enoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081136
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. OZ člen 87, 87/1, 193, 371. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5, 6, 7.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - posledice ničnosti - kondikcija - pravila vračanja - glavnica - obresti - preplačilo - tečajne razlike - preračun - obogatitev - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno preplačilo nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje znesek dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?
- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?
- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?
- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča v pravdnem postopku predstavlja dokaz na način, da se dejstva, ki so v njej ugotovljena, v drugem pravdnem postopku štejejo za resnična, zainteresirana stranka pa lahko zatrjuje in dokazuje nasprotno?
- Ali lahko gredo stranki v breme prekluzije, ki so jo zadele v drugem postopku?
- Ali je sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 87. člena OZ v konkretnem primeru utemeljeno odreklo kondikcijski zahtevek zgolj tožeči stranki?
izbrisani - načelo enakopravnosti - družinski član - zastaranje - zastaranje terjatve izbrisanih - pravica do stalnega prebivanja - pravica do sodnega varstva - pravica do družinskega življenja
Tožnik, kot družinski član izbrisane osebe, ne sodi v krog tistih, na katere se razteza ureditev po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP). Takšna določitev kroga upravičencev po prepričanju Vrhovnega sodišča ne nasprotuje načelu enakopravnosti. Tožnikov položaj je bil rešljiv po splošnih pravilih odškodninskega prava, tako kot v primeru vseh drugih tipičnih oškodovancev po splošnem odškodninskem pravu, tudi tistih, katerih zahtevki temeljijo na 26. členu Ustave. Njegov položaj je tudi izenačen s položajem izbrisanih po splošnih predpisih in zanj torej veljajo enaka pravila o zastaranju, kakor veljajo za izbrisane v delu, ki presega posebno odškodninsko shemo po ZPŠOIRSP.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovanje odgovornosti - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - direktna tožba zoper zavarovalnico - aktivna legitimacija tretjega - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - nastanek škode - pritrdilno ločeno mnenje
Tožeča stranka je z izvajalcem del sklenila dogovor za odpravo škode, ki jo je izvajalec povzročil pri opravljanju svoje dejavnosti. Stroški te sanacije pomenijo škodo, ki je nastala tožeči stranki. V kritnem razmerju med toženo stranko in izvajalcem del, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje odgovornosti, se je tožena stranka zavezala, da krije škodo, ki nastane tretjim osebam. Z vidika kritnega razmerja je tožeča stranka tretja oseba, saj iz zavarovalnega kritja ni bila izključena. Posledično je aktivno legitimirana za vložitev direktne tožbe po prvem odstavku 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zoper zavarovalnico, pri kateri je imel povzročitelj škode sklenjeno zavarovanje odgovornosti.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost poslovodstva - skrbnost in odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta nastanek in zapadlost odškodninske obveznosti organa poslovodenja pri gospodarski družbi v zvezi s sklenitvijo škodljivega pravnega posla odvisna od pogodbeno določene (in z aneksi večkrat podaljšane) zapadlosti terjatve gospodarske družbe kot upnika iz škodljivega pravnega posla?
dopuščena revizija - pristop k dolgu - zaslišanje izvedenca - pravica do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali sme sodišče stranki v fazi izvajanja dokaznega postopka, na naroku, kjer je predvideno neposredno zaslišanje izvedenca, ob dejstvu, da je izvedenec pred narokom izdelal pisno osnovno izvedeniško mnenje, za tem pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja, omejiti njeno pravico do zasliševanja izvedenca in postavljanja vprašanj, na način, da sme stranka postavljati izključno vprašanja, ki se nanašajo na dopolnitev mnenja izvedenca, čeprav izvedeniško mnenje predstavlja enovito celoto in osnovnega mnenja in njegovih dopolnitev ni mogoče obravnavati ločeno?
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot - pobot z odstopljeno terjatvijo - likvidnost terjatve - učinkovanje pobotne izjave - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja
S pravnomočno odločitvijo o pobotni terjatvi odpade pomislek o resničnosti takšne terjatve. Ob izpolnitvi tudi preostalih splošnih pogojev zato ni mogoče odrekati učinka pobotne izjave dolžnika. Enako mora veljati tudi v povezavi s posebno ureditvijo pogojev pobotanja v primeru odstopa glavne terjatve. Načelo varovanja nevtralnega položaja dolžnika terja, da zaradi cesije terjatve ne sme priti v slabši položaj kot v primeru, da bi dolgoval prvotnemu upniku. V primeru, ko dolžnik uveljavlja v pobot terjatve na podlagi drugega odstavka 315. člena Obligacijskega zakonika (OZ), se vprašanje obstoja teh terjatev lahko kaže le v okviru preizkusa dopustnosti pobotanja po 311. členu OZ. Relevanten je torej časovni okvir podane pobotne izjave dolžnika. S pravnomočno odločitvijo o obstoju terjatve odpade morebiten ugovor neresničnosti takšne terjatve. To pa pomeni, da je materialnopravno zmotno izhodišče revidenta, da bi bilo pobotanje dopustno le ob predpostavki, da je o obstoju pobotne terjatve pravnomočno odločeno pred seznanitvijo dolžnika z odstopom glavne terjatve. Zato za dopustnost pobotanja zadostuje, da je ta okoliščina, ki odpravlja negotovost obstoja pobotne terjatve, podana ob uveljavitvi pobotne izjave po 311. členu OZ. Iz samih revizijskih navedb pa izhaja, da je bila v obravnavanem primeru ob uveljavitvi pobotne izjave (14. 5. 2021) ta okoliščina podana. Revizijsko stališče, da bi moralo sodišče natančneje ugotavljati čas seznanitve dolžnika z odstopom (glavne) terjatve, se zato izkaže kot materialnopravno zmotno.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta - skrbnost in odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili, da zapade odškodninska terjatev do organa vodenja in nadzora šele takrat, ko zapade v plačilo terjatev na izpolnitev druge pogodbene stranke iz zatrjevano škodljive pogodbe?
odškodninska odgovornost države - pravna praznina - pobuda stranke za oceno ustavnosti - metode razlage - analogija - trditveno breme
Zaradi pomanjkljive trditvene podlage predloga za dopustitev revizije ni mogoče sklepati, da bi lahko šlo v obravnavanem primeru za protiustavno pravno praznino. Takega položaja ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ni zaznalo niti Vrhovno sodišče samo. Ko je tako, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ne obstoji podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080454
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
prodajna pogodba za nepremičnino - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00080821
ZFPPIPP člen 278, 278/2. URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev v stečajno maso - pravica do zasebne lastnine - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnje stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče dosodi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.