Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta tožnika upravičena do zakonskih zamudnih obresti od obrokov, ki so bili plačani šele od vložitve tožbe dalje.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Tožnikov predlog je v delu, ki naj bi na kratko utemeljeval, katero pravno vprašanje naj bi sodišče rešilo napačno in v čem naj bi se odražala napaka sodišče druge stopnje, spisan kot (nekdanja) direktna revizija, ki odločitev nižjih sodišč napada vsevprek ter se zanaša tudi na preizkus po uradni dolžnosti. Koneksnost s ponujenimi vprašanji, ki so nanizana v sklepnem delu, ni jasno razvidna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je sodbo sodišča prve stopnje glede nasprotne tožbe spremenilo in toženčev zahtevek zavrnilo.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, da se v okoliščinah konkretnega primera zneski plač ne upoštevajo kot strošek specializacije, ki ga je toženka dolžna povrniti tožniku.
Odškodninska podlaga zahtevka za plačilo primernega oziroma običajnega nadomestila za kabelsko retransmisijo po 168. členu ZASP ne izključuje obogatitvene podlage po 198. členu v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ. Taki razlagi najprej pritrjuje dejstvo, da sta si odškodninski in obogatitveni zahtevek po funkciji različna. Odškodninski zahtevek je usmerjen v povrnitev pravno priznane škode na strani oškodovanca, medtem ko je funkcija obogatitvenega zahtevka odvzem neupravičeno pridobljene koristi na strani obogatenega. Prav tako že iz besedila 198. člena OZ izhaja, da se lahko imetnik stvari sklicuje na obogatitveni zahtevek, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi, če te pravice nima. Na podlagi gramatikalne razlage te določbe je torej jasno, da se lahko imetnik pravice kabelske retransmisije sklicuje na obogatitveni zahtevek, čeprav ima na voljo odškodninski zahtevek. Odškodninska in obogatitvena podlaga sta v tem primeru v prirejenem in alternativnem položaju. V dispoziciji imetnika pravice pa je, na katero od navedenih podlag bo oprl tožbeni zahtevek.
Sodišče EU je že razložilo, da čeprav je v uvodni izjavi 10 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju Direktiva) naveden cilj zagotovitve visoke, enakovredne in homogene ravni varstva intelektualne lastnine na notranjem trgu, se Direktiva uporablja, kot izhaja iz njenega prvega odstavka 2. člena, brez poseganja v sredstva, ki jih ali jih lahko določa nacionalna zakonodaja, če so lahko ta sredstva ugodnejša za imetnike pravic. Pojasnilo tudi je, da Direktiva "določa minimalni standard glede spoštovanja pravic intelektualne lastnine in državam članicam ne preprečuje, da določijo ukrepe, ki zagotavljajo večje varstvo."