• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 3
  • >
  • >>
  • 21.
    sodba U 2169/2002
    18.10.2005
    UL0001876
    ZUP člen 209, 209/2, 209, 209/2. ZDoh člen 45, 45.
    cenitev davčne osnove - pomanjkljivi razlogi za odločitev - davek od dohodka iz dejavnosti
    Tožena stranka na navedbe tožnika o cenah primerjalnih podjetij v izpodbijani odločbi ni odgovorila, prav tako pa nanje ni odgovorjeno v nadaljevanju zapisnika, izdanem po vloženih pripombah na zapisnik, v katerem se enake cene tudi zatrjujejo. Neobrazložena odločba prvostopnega organa glede te postavke je po mnenju tega sodišča nedvomno mogla bistveno vplivati na odločitev o stvari.

     
  • 22.
    sodba U 1008/2003
    18.10.2005
    UL0001683
    ZDoh člen 48, 48.
    davek od dohodka iz dejavnosti
    Ker v ZDoh pomen izraza "osebno motorno vozilo" ni določen, tožena stranka določbo 48. člena ZDoh v tem delu utemeljeno razlaga z opredelitvijo osebnega vozila, kot izhaja iz drugih davčnih predpisov, ki so namenu zakonodajalca, da davčno olajšavo omeji, najbližji. Dejstvo, da je bil pojem osebni avtomobil pred uveljavitvijo ZDDV v Tarifi Zakona o prometnem davku določen drugače, na odločitev ne more vplivati. Sicer pa po presoji sodišča razlaga tožeče stranke tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi določbe 48. člena ZDoh. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda "kombiniran" pomeni "narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene". Kombinirano vozilo je po navedenem tisto, ki je narejeno tako, da se lahko uporablja za prevoz oseb in blaga. Ker osebnega prevoza ne izključuje, v besedilu 48. člena ZDoh tudi ni podlage za to, da se kombinirano vozilo, ki je namenjeno (tudi) prevozu oseb, ne bi uvrščalo med osebna motorna vozila. Ker gre za določbo ZDoh, s katero se uvaja davčna olajšava, po presoji sodišča tudi ni ovire za njeno restriktivno razlago.

     
  • 23.
    sodba U 1929/2004
    18.10.2005
    UL0001694
    ZDPN člen 5, 5. ZDavP člen 193, 197, 197/2.
    davek na promet nepremičnin
    Odprava odločbe o odmeri davka na promet nepremičnin in vračilo plačanega davka po določbi 2. odstavka 197. člena ZDavP je izjema, ki je posebej določena za to vrsto davka in morajo biti za njeno uveljavitev izpolnjeni vsi predpisani pogoji, to pa je, da je bila pogodba razdrta po volji pogodbenih strank ali z odločbo sodišča izrečena za neveljavno. Ker v obravnavanem primeru pogodba ni bila razdrta po volji obeh pogodbenih strank, saj kupec sporazuma o razdrtju ni podpisal in, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov pri razdrtju pogodbe ni hotel sodelovati, tudi po presoji sodišča pogoji za odpravo odločbe o odmeri davka na promet nepremičnin in vračilo davka po 197. členu ZDavP v tem primeru niso izpolnjeni. Tožbena navedba, da je pogodba, glede na določbe 125. in 126. člena ZOR zaradi neizpolnitve s strani ene pogodbene stranke razdrta že po samem zakonu, je v tem primeru pravno neupoštevna, saj ZDavP ugotavljanja pogojev, po katerih se pogodba šteje za razdrto po zakonu med razlogi za vračilo davka ne določa, za presojo pa ni relevantna niti kasneje sklenjena pogodba o prodaji iste nepremičnine, saj ne spreminja relevantnega dejanskega stanja glede na pogoje iz 2. odstavka 197. člena ZDavP.

     
  • 24.
    sodba U 813/2002
    17.10.2005
    UL0001647
    CZ (1976) člen 30b, 30b/1, 30b/2, 30b, 30b/1, 30b/2. URS člen 22, 22. ZUS člen 59, 59/1.
    tuja pravna oseba - varstvo pridobljenih pravic
    Po mnenju sodišča se ni mogoče sklicevati na enakost z zahtevo, da bi organi poenotili svojo prakso tako, da bi v vseh primerih odločali napačno. Tožnik torej zatrjevane kršitve 22. člena Ustave RS ne more argumentirati z napačnimi odločitvami upravnega organa v sicer drugih enakovrstnih primerih, saj bi bilo vsebinsko s tem kršeno načelo, da je Slovenija pravna država.

     
  • 25.
    UPRS Sodba U 2016/2005-7
    12.10.2005
    UP00000114
    ZAzil člen 35, 35/2, 36.. ZUP člen 9.
    mednarodna zaščita - prosilec za azil - neskladja v izjavah prosilca - homoseksualnost - načelo zaslišanja strank
    Tožena stranka je skrbno in natančno zbrala razlike med izjavami tožnika v prošnji za azil in na njegovem zaslišanju in zaključila, da zaradi neskladij in neprepričljivosti ne more verjeti resničnosti njegovih razlogov, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za azil. Sodišče sprejema zaključke tožene stranke še posebno, ker je na zaslišanju tožniku predočila posamezne razlike oz. neskladja in tožnik ni pojasnil oz. ni mogel razložiti, zakaj prihaja do razlik oz. nesoglasji med njegovimi izjavami v prošnji za azil in na zaslišanju.
  • 26.
    sklep U 732/2003
    12.10.2005
    UN0020106
    ZUS člen 34/1, 34/1-4, 4, 4/1, 34, 34/1, 34/1-4, 4, 4/1, 34.
    pravni interes
    Sodišče v takšnem primeru kot je obravnavani, lahko odloči samo tako, da tožbo zavrne, saj bi bila vsaka drugačna odločitev v škodo tožnice. Stališče, ki ga zavzame sodišče v obrazložitvi takšne sodbe, pa po določbah Zakona o upravnem sporu tožene stranke formalno ne zavezuje. To pa pomeni, da že iz teh razlogov tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj odločitev sodišča, ne glede na razloge, ne bi v ničemer spremenila njenega pravnega položaja, v katerem se je znašla, ko je bila odločba prve stopnje odpravljena.

     
  • 27.
    sodba U 149/2002
    12.10.2005
    UN0020105
    ZUP (1986) člen 252/1, 249, 249/1, 252, 249/1, 252, 252/1, 249.
    obnova postopka
    Postopek je bilo potrebno končati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (1986), po katerem pa v 1. odstavku 252. člena ZUP/86 določen enomesečni subjektivni rok, velja za stranko ne pa tudi za organ, zato v postopku izdaje navedenega sklepa o obnovi postopka po 1. in 4. točki 249. člena ZUP/86, organ ki je po uradni dolžnosti izdal navedeni sklep o uvedbi obnove postopka, ni vezan na enomesečni subjektivni rok, ki ga sicer določa novi Zakon o splošnem upravnem postopku v 2. odstavku 263. člena.

     
  • 28.
    sodba U 32/2005
    11.10.2005
    UL0001679
    ZDen člen 44, 44/1, 44, 44/1.
    stavbno zemljišče - denacionalizacija stavbnega zemljišča
    Opredelitev zemljišča kot stavbnega (za zazidavo) v planih stanovanjske in komunalne graditve v času podržavljenja v smislu odločbe US št. U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994 se lahko dokazuje z regulacijskimi plani kot prostorskimi akti, izdanimi na podlagi Građevinskega zakona (Službene novine Kraljevine Jugoslavije, št. 133/31), če v tistem času država še ni imela novih predpisov.

     
  • 29.
    sodba U 918/2005
    11.10.2005
    UL0001953
    ZUP člen 260.
    obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - obnova postopka
    Odločbe Ustavnega sodišča same po sebi niso razlog za obnovo postopka.

     
  • 30.
    sodba U 2/2004
    10.10.2005
    UL0001687
    ZDavP člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZUP člen 129, 274, 275, 129, 274, 275.
    odprava odločbe po nadzorstveni pravici
    ZDavP v 2. odstavku 22. člena ne določa kdo je upravičen za vložitev zahteve za odpravo, razveljavitev oziroma spremembo odločbe po nadzorstveni pravici, če je z odločbo kršen materialni predpis, zato je glede tega vprašanja potrebno uporabiti določbe ZUP. Tožeča stranka ni bila upravičena zahtevati odprave odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga, da je bil z odločbo kršen materialni predpis in je zato tožena stranka pravilno njeno zahtevo v skladu z 2. točko 1. odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrgla.

     
  • 31.
    sodba U 2058/2004
    10.10.2005
    UL0001716
    ZOdv člen 21, 22, 21, 22. ZAzil člen 16, 16.
    imenovanje - svetovalci za begunce
    Zakon predpisuje pogoje za imenovanje svetovalcev za begunce za vse kandidate enako, zato je tožnica v zmoti, ko meni, da predpisuje samo minimalne pogoje, in da je treba pri osebi, ki predpisane pogoje izpolnjuje bolje oziroma več od tega, iz tega razloga pripisati tudi navedbo poklica, ki ga opravlja.

     
  • 32.
    sodba U 193/2004
    10.10.2005
    UL0001808
    CZ člen 62, 48, 50, 51, 3, 3/1, 25.
    količinski rabat - naknadno preverjanje deklaracije - umik deklaracije - carinska deklaracija
    V obravnavanem primeru pogoji za spremembo podatkov v carinski deklaraciji po 3. točki 2. odstavka 50. člena CZ, po kateri spreminjanja deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu, niso izpolnjeni, saj je blago nesporno prepuščeno deklarantu. Tožena stranka in prvostopni organ sta pravilno uporabila tudi določbo 62. člena CZ. Rezultat naknadnega preverjanja deklaracij sta tudi utemeljila, ko sta navedla, da pregledane listine v ničemer ne kažejo na drugačno dejansko stanje od vpisanega v carinski deklaraciji, kar pomeni, da je carinski organ pri naknadnem preverjanju ugotovil, da ni šlo za situacijo iz 3. odstavka 62. člena CZ. Količinski rabat, na katerega se sklicuje tožnik, v času ugotavljanja carinske vrednosti še ni bil določen. Tožnik je namreč kot dokaz predložil pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 12. 10. 2000, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da v času ugotavljanja carinske vrednosti še ni bila določena višina materialnega rabata, kar je v nasprotju z določbami 25. člena CZ; drugačnih dokazil pa ni predložil.

     
  • 33.
    sodba U 2209/2002
    10.10.2005
    UL0001686
    ZDDV člen 40, 40/9.
    odbitek vstopnega DDV - davek na dodano vrednost
    Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da si tožnik za del stroškov, ki se nanašajo na izgradnjo stanovanjskega dela, ne sme odbiti 19 % vstopnega DDV, ne glede na to, da je davek v navedeni višini tudi plačal, saj ZDDV za stanovanjsko gradnjo dovoljuje le 8 % stopnjo. S tem v zvezi je pravilno tudi pojasnilo tožene stranke, da v primeru, če davčni zavezanec prejme račun, v katerem je izkazan višji znesek DDV, kot bi po zakonu moral biti, tega višjega zneska ne sme odbiti kot vstopni DDV, ne glede na to, da je bil DDV plačan (9. odstavek 40. člena ZDDV).

     
  • 34.
    sodba in sklep U 1551/2004
    10.10.2005
    UL0001636
    ZGD člen 394, 394. ZUS člen 59, 59/1. ZFPPod člen 27, 27.
    odgovornost družbenikov izbrisanih družb za obveznosti teh družb
    Po določbi 294. člena ZGD v zvezi s 27. členom ZFPPod enoletni rok za uveljavljanje terjatev teče od objave izbrisa družbe iz registra.

     
  • 35.
    sodba U 1753/2004
    10.10.2005
    UL0001717
    ZUS člen 35, 35. ZUP člen 4, 254, 4, 254.
    odločba o pritožbi - uporaba ZUP v drugih javnopravnih stvareh
    Niti iz takrat veljavnega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB1, Uradni list RS, št. 134/03) niti iz Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 64/01; dalje Statut) niti iz Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 117/02, dalje Pravilnik) ne izhaja, da je vsebina akta, izdanega v vpisnem pritožbenem postopku oziroma vsebina akta, izdanega v zvezi s prošnjo za priznanje statusa študenta s posebnimi potrebami, posebej urejena. Glede na to, da postopek odločanja o navedenih vrstah vlog v posebnem zakonu ali statutu Univerze ni posebej urejen, se glede vsebine akta, s katerim se o vlogi odloči, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na vsebino odločbe, izdane v pritožbenem postopku, predvsem določba 1. odstavka 254. člena navedenega zakona, saj gre za odločanje v javnopravni stvari, ki nima značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, področje pa ni urejeno s posebnim postopkom (4. člen ZUP).

     
  • 36.
    sodba U 2150/2004
    10.10.2005
    UL0001695
    ZDoh člen 5, 11, 11/2, 5, 11, 11/2. ZN člen 3, 43, 45, 3, 43, 45.
    vzdrževan družinski član
    Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prvenstveno prizna samo enemu zavezancu. Šele v primeru, če se zavezanci ne morejo sporazumeti o tem, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave, pri tem pa ZDoh ne določa, da pri uveljavljanju olajšave velja zgolj sporazum, ki je neposredno razviden iz davčne napovedi obeh zavezancev. V obravnavanem primeru pa je tožena stranka, čeprav je tožnica pritožbi priložila sporazum v obliki notarskega zapisa, ki je tudi neposredno izvršljiv, presodila da se zavezanca (tožnica in oče otrok), če to ne izhaja iz obeh vloženih napovedi, ne moreta sporazumeti o tem kdo bo uveljavljal olajšavo. Ker je sporazum sestavljen v obliki notarskega zapisa, iz njega pa jasno in brez dvomov izhaja, da sta se zavezanca sporazumela o tem, kdo bo uveljavljal olajšavo, bi se po presoji sodišča tak sporazum moral upoštevati in na njegovi podlagi, skladno z določbo 2. odstavka 11. člena ZDoh morala uveljavljana olajšava za družinske člane priznati na način, kot izhaja iz sporazuma. Sodišče poudarja, da je notarski zapis, glede na določbo 3. člena Zakona o notariatu javna listina, če so pri njegovem sestavljanju upoštevane vse bistvene formalnosti, določene v ZN (3., 43. in 45. člen ZN).

     
  • 37.
    sodba U 21/2004
    10.10.2005
    UL0001806
    ZDavP člen 95, 95/5, 95, 95/5.
    dohodnina - zamudne obresti
    Ustavno sodišče RS je med upravnim sporom z odločbo št. U-I-329/02-7 z dne 8. 4. 2004 odločilo, da je 5. odstavek 95. člena ZDavP, ki je pravna podlaga izpodbijane odločitve, v neskladju z Ustavo RS in določilo način njene izvršitve tako, da do odprave ugotovljenega neskladja davčnemu zavezancu pripadajo obresti po 4. odstavku 95. člena ZDavP od dneva doplačila z nepravnomočno odločbo odmerjene ali preveč odmerjene dohodnine. Ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo RS ima glede na določbo 43. člena ZUstS učinek razveljavitve, zato se skladno s 44. členom ZUstS razveljavljeni zakon ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.

     
  • 38.
    sodba U 334/2004
    10.10.2005
    UL0001688
    ZDavP člen 20, 20.
    prisilna izterjava davčnega dolga
    Davčni organ je ocenil, da pritožbi ne bo mogoče ugoditi, do tega zaključka pa je prišel v postopku za ugotavljanje upravičenosti tožnikove vloge in preučitvi pritožbe zoper odločbi, ki jih je nato ocenil. Gre za diskrecijsko pravico prvostopnega organa.

     
  • 39.
    UPRS sodba U 2240/2003
    10.10.2005
    UL01882
    CZ člen 25, 50, 51, 62.
    sprememba podatkov v carinski deklaraciji - naknadno preverjanje carinske deklaracije - vračilo carinskega dolga - količinski rabat
    Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov v carinski deklaraciji po 3. točki 2. odstavka 50. člena CZ, po kateri spreminjanje deklaracije ni več mogoče dovoliti po tem, ko je carinski organ prepustil blago deklarantu, saj je blago v obravnavanem primeru nesporno prepuščeno deklarantu. Pravilno pa je tožena stranka in pred njo prvostopni organ uporabil tudi določbo 62. člena CZ. Ker je v obravnavanem primeru ugotovil, da so v deklaraciji prijavljeni podatki ustrezali podatkom, ki jih izkazujejo deklaraciji priložene fakture, to tudi po mnenju sodišča pomeni, da carinski organ ni imel podlage za sprejem potrebnih ukrepov in posledično za vračilo carinskega dolga. V obravnavanem primeru količinski rabat, ki se nanj sklicuje tožnik, v času ugotavljanja carinske vrednosti še ni bil določen, saj je tožnik kot dokaz predložil pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 12. 10. 2000, kar tudi po mnenju sodišča pomeni, da v času ugotavljanja carinske vrednosti še ni bila določena višina materialnega rabata, kar je v nasprotju z določbami 25. člena CZ, tožnik pa drugačnih dokazil ni predložil.
  • 40.
    sodba U 297/2005
    7.10.2005
    UN0020104
    ZUP člen 82, 82/2, 82, 82/2.
    pravni interes
    Tožeča stranka ne zatrjuje in uveljavlja pravnega interesa v postopku ugotavljanja državljanstva njene matere, ampak zatrjuje pravno korist zaradi uveljavljanja njenih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zato je pomembno dejstvo ali tožeča stranka izkazuje pravno korist za pregled spisov, česar pa upravni organ prve stopnje, niti tožena stranka nista ugotovila, zato odločitev o zavrženju njene vloge ni pravilna.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 3
  • >
  • >>