Odločba o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo, izdana zaradi potreb zapuščinskega postopka, mora kot pravno relevantno izrecno upoštevati lastninsko stanje na dan zapustnikove smrti, kot izhaja iz uradnih podatkov zemljiške knjige.
Ker je v obravnavani zadevi tožena stranka odločila o stroških, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v pritožbi, čeprav je odločbo organa prave stopnje odpravila in zadevo vrnila v ponoven postopek, za odločanje o stroških carinskega postopka v določbah ZUP ni imela podlage, saj je odločila o stroških carinskega postopka, ki še ni končan.
ZUP (1986) člen 159, 159/2, 182, 159, 159/2, 182. ZDen člen 3, 3-8, 3, 3-8. ZNZGP člen 1, 1. ZUS člen 60/1-2, 23, 23/3, 60.
denacionalizacijski upravičenec - pravna podlaga za denacionalizacijo
Pravni temelj za denacionalizacijo po 8. točki 3. člena ZDen je ZNZGP, na podlagi katerega so podjetja prešla v državno last že na podlagi samega zakona, brez posebne ugotovitvene odločbe. Glede ugotavljanja obsega podržavljenega premoženja oziroma njegove vrednosti se poleg listinskih dokazov oziroma če teh ni, lahko kot subsidiarni dokaz uporabi tudi izjava stranke.
Ker v navedeni zadevi ni sporno, da s stanovanjem to je premoženjem, ki ga je tožnica sama ocenila na 4.800.000,00 SIT, razpolagata tožnica in njena hčerka, za pravilno uporabo 19. člena ZBPP sploh ni pomembna višina solastniškega deleža, ki ga ima tožnica skupaj z družinskim članom na stanovanju, pač pa je bistveno le dejstvo, da tožnica skupaj s hčerko razpolaga s celotnim stanovanjem, že na podlagi te vrednosti pa je presežena višina 20 minimalnih plač.
Nesporno med strankama je, da je tožnik uveljavljal znižanje davčne osnove za letno anuiteto potrošniškega (gotovinskega) posojila, ki jo je odplačal v odmernem letu. Stališče tožnika, da bi mu olajšava iz tega naslova morala biti priznana tako, kot se ta priznava za stanovanjska posojila, ni utemeljeno. ZDoh v 9. členu uvaja zmanjšanje davčne osnove za sredstva, porabljena za tam naštete namene. Interpretacija te določbe na način, kot jo predlaga tožeča stranka, bi pomenila širitev predpisane davčne olajšave, kar je po presoji sodišča nedopustno. Določbe zakona, s katerimi so določena odstopanja od splošno določenih davčnih obveznosti, namreč narekujejo restriktivno razlago.
ZDavP člen 42, 44. ZUP člen 163, 179, 290, 163, 179, 290.
prisilna izterjava
Gre torej za odločanje na podlagi 4. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku. V takem primeru je davčni organ pristojen zgolj za izterjavo obveznosti po izvršljivem izvršilnem naslovu. Zato davčni organ ni pristojen pregledovati, ali je potrditev izvršljivosti, ki jo mora v skladu z 290. členom ZUP opraviti organ, ki je izvršilni naslov izdal, pravilna, temveč mora davčni organ šteti, da je potrditev izvršljivosti potrdilo v smislu 179. člena ZUP in šteti okoliščine, ki so v takem potrdilu, v skladu s 163. členom ZUP, za dokazane.
izdelava zemljiškega katastra - ugovor zoper odločbo
Podlaga za ugoditev ugovoru zoper odločbo o ugotovitvi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu, je opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini vrsti rabe ali katastrskemu razredu.
Podlaga za ugoditev ugovoru zoper odločbo o ugotovitvi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu, je opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini vrsti rabe ali katastrskemu razredu.
Pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njene pravice oziroma njen pravni interes ne bo zavarovan. Izpodbijana odločba ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu.
Za oceno je dovolj en razlog. Prepričuje predvsem zadnji - da niso bile predložene poslovne listine oziroma da so predložene listine in evidence vsebinsko napačne. Iz upravnih spisov pa tudi iz razlogov obeh odločb namreč sledi, da je davčni organ pri pregledu kontrolnih trakov registrskih blagajn kot izvirnih knjigovodskih listin ugotavljal določene nepravilnosti. Navedeno pa tudi po presoji sodišča kaže na upravičen sum glede vsebinske pravilnosti izkazanega prometa. S tem pa opisane ugotovitve tudi po presoji sodišča dajejo dovolj podlage, da se oceni davčna osnova oziroma promet iz naslova prodaje jedi in pijač.
ZUP člen 236, 236. ZSam-1 člen 22, 2, 2/2, 7, 22, 2, 2/2, 7.
krajevni samoprispevek
Določba 22. člena ZSam-1 ne določa izjeme po 236. člena ZUP-a. Občanom so pravna sredstva v zvezi z razpisom in izvedbo referenduma predvidena v določbah ZLS in ZRLI. Ne gre za pravo retroaktivnost, če je bil Odlok o uvedbi samoprispevka objavljen 25. 7. 2003 in je začel veljati 2. 8. 2003, samoprispevek pa je razpisan za obdobje od 1. 8. 2003 - 31. 7. 2008.
Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja. Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevaje površino stavbnega zemljišča, mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti.
Prvotna (pravočasno) vložena zahteva za denacionalizacijo se je nanašala samo na razlaščenko AA, kasnejše poprave in dopolnitve (vložene po 7. 12. 1993) pa širijo zahtevek tudi na druge razlaščence, česar pa zaradi zamude prekluzivnega roka ni mogoče upoštevati.
Odpisa sredstev, do katerega je prišlo zaradi odstopa od nameravane investicije, ni mogoče šteti za (prisilni) prenos v smislu 1. odstavka 65. člena ZZad.
ZUP (1986) člen 125, 125/2, 125, 125/2. ZDen člen 64/1, 6, 6/2, 62, 64/1, 6, 6/2, 62.
zahteva za denacionalizacijo
Zgolj omenjanje zaplembe določene stvari v vlogi, ne da bi bilo v zvezi s tem v vlogi navedeno še karkoli drugega, kar mora vlagatelj zahteve za denacionalizacijo v le-tej navesti po določbah 1. in 3. odstavka 26. člena ZDen (podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, o obliki vrnitve, o dokazilih, s katerimi se izkazuje utemeljenost zahteve za denacionalizacijo), tudi po presoji sodišča ne more šteti kot zahteva za denacionalizacijo. Izgube pravice do denacionalizacije zaradi zamude roka za vložitev zahtevka ne more sanirati dejstvo, da je upravni organ prve stopnje sicer vodil postopek tudi glede sporne denacionalizacije, saj vodenje upravnega postopka brez pravočasne zahteve za denacionalizacijo pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka, in sicer določbe 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86, Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki se po 2. odstavku 6. člena ZDen uporablja za odločanje o upravnih denacionalizacijskih zadevah.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnica kot pravni temelj v pravočasno vloženi zahtevi navajala odločbo državnega organa, v kateri je bilo izrecno določeno, da nepremičnina s parc. št. 149 k.o. B. ni predmet podržavljenja in da ostane tudi navedeno stavbišče v lasti pravnih prednikov tožnice, tega premoženja tudi po presoji sodišča ni bilo mogoče obravnavati v okviru pravočasno vložene zahteve.
CZ člen 161, 161/1-8. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 35, 35/2, 35, 35/2, 35, 35/2.
invalidi - avtomobil - carina
V vsakem posameznem primeru je potrebno presoditi, ali je bilo vozilo dejansko uporabljeno za potrebe invalidne osebe oziroma ali je šlo za nenamensko uporabo. Kot je razvidno iz upravnih spisov, je tožeča stranka že v tožbi navajala, da ni šlo za nenamensko rabo vozila, saj je bil njen nečak namenjen v Italijo po zdravila zanjo, kar kaže, da je bilo vozilo uporabljeno za potrebe invalidne osebe. Tožena stranka in upravni organ prve stopnje, se do teh navedb nista opredelila, niti jih nista presojala, pač pa sta svojo odločitev oprli na dejstvo, da je v času postopka naknadne kontrole osebni avto uporabljala nepooblaščena oseba.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - denacionalizacija stavbnega zemljišča
Za materialno presojo upravičenosti zahtevka najemnika za povrnitev vlaganj v stanovanje po zakonski določbi 7. odstavka 25. člena ZDen je bistvena ter pravno relevantna ugotovitev o tem, ali se je vrednost stanovanja zaradi vlaganja najemnika kot fizične osebe povečala in ali se je povečala vrednost v denacionalizaciji vrnjene stavbe.
Ker v ZDoh pomen izraza "osebno motorno vozilo" ni določen, tožena stranka določbo 48. člena ZDoh v tem delu utemeljeno razlaga z opredelitvijo osebnega vozila, kot izhaja iz drugih davčnih predpisov, ki so namenu zakonodajalca, da davčno olajšavo omeji, najbližji. Dejstvo, da je bil pojem osebni avtomobil pred uveljavitvijo ZDDV v Tarifi Zakona o prometnem davku določen drugače, na odločitev ne more vplivati. Sicer pa po presoji sodišča razlaga tožeče stranke tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi določbe 48. člena ZDoh. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda "kombiniran" pomeni "narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene". Kombinirano vozilo je po navedenem tisto, ki je narejeno tako, da se lahko uporablja za prevoz oseb in blaga. Ker osebnega prevoza ne izključuje, v besedilu 48. člena ZDoh tudi ni podlage za to, da se kombinirano vozilo, ki je namenjeno (tudi) prevozu oseb, ne bi uvrščalo med osebna motorna vozila. Ker gre za določbo ZDoh, s katero se uvaja davčna olajšava, po presoji sodišča tudi ni ovire za njeno restriktivno razlago.
Cenitev z uporabo te metode je torej potrebna le za tiste finančne postavke, ki so v postopku ocenjene kot sporne in neverodostojne. Skladno s tem je davčno osnovo določil tudi organ prve stopnje, ki je na podlagi podatkov v primerjalnih podjetjih ocenil le tožnikove prihodke, ne pa tudi njegovih odhodkov, pri katerih je izhajal iz podatkov tožnikovega poslovanja, saj so podatki to omogočali. Ni pa tožena stranka, zlasti ob ugovoru tožnika, pojasnila uporabe izbrane metode cenitve, to je ali uporabljena metoda cenitve omogoča ugotovitev takšnega dejanskega stanja, ki najbolj ustreza realnim rezultatom poslovanja.