Delovanje Varuha niti z vidika splošne opredelitve njegovih nalog in pristojnosti niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja. Njegovo ravnanje je usmerjeno v nadzor nad delovanjem nosilcev oblasti in se tudi izraža v ukrepih, ki so usmerjeni prav zoper navedene oblastvene subjekte in ne druge osebe, nosilce človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Mnenje Varuha po svoji naravi pomeni le presojo dejanj nosilcev oblasti, kot to pravilno argumentira tožena stranka. Kot tako tudi ne more biti predmet naknadnega sodnega nadzora, saj ne gre za izvrševanje oblasti nasproti drugi osebi, ki bi bila nosilec varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato sodišče v upravnem sporu ni in ne more biti pristojno vsebinsko nadzirati, spreminjati ali nadomeščati mnenj Varuha, ki jih le-ta oblikuje v okviru svojega ustavnega položaja ter zakonskih pristojnosti.
Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 20, 29, 34, 34/1, 34/2-a. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 28, 28/2, 58, 58/2, 73, 73/1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4, 31.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - upravičena površina - letalska steza – zahtevek za izplačilo - kontrola zahtevkov za izplačilo - sankcije zaradi prijave neupravičenih površin - skladnost prijavljenih podatkov s podatki v registru kmetijskih gospodarstev - GERK
Z navedbami, da je vlogo oprla na podatke uradne evidence ter da ni mogla vedeti in ni bila seznanjena z dejstvom, da se na zatravljenih površinah, namenjenih vzletnim stezam, ne morejo vrisati GERK-i, je revidentka trdila, da je do prijave neupravičenih površin prišlo iz razlogov izven njene sfere.
S tem je bila vzpostavljena podlaga za presojo pravilne uporabe 58. člena tudi v povezavi s 73. členom Uredbe št. 1122/2009.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZCes-1 člen 5, 66, 66/3, 78.
dovoljenost revizije - soglasje za postavitev reklamnih panojev - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini - ni konkretizirano - zelo hude posledice - niso posledice izpodbijanega akta
Vprašanje, ki ga revident gradi na zmotnem stališču, da je izpodbijani akt izdan na podlagi diskrecijske pravice, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve.
Posledice, ki jih revident navaja, to je škoda zaradi odstranitve reklamnih panojev, niso posledica izpodbijanega akta, to je zavrnitve izdaje soglasja za postavitev teh panojev, ker je to soglasje predpogoj za njihovo postavitev.
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje.
Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
dovoljenost revizije - vodno dovoljenje - izraba energetskega potenciala vode - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Izpodbijani akt ne določa dodatnega odvzem vode iz vodotoka, ampak odvzem vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo (vodovoda). Določa pravico izrabe energetskega potenciala tiste vode, ki jo imetnik vodne pravice oskrbe s pitno vodo že črpa iz vodotoka na podlagi drugega, pred tem izdanega vodnega dovoljenja, ki ni predmet tega upravnega spora. Zato izpodbijani akt ne posega in ne spreminja obstoječega vodnega režima vodotoka, ki ga za proizvodnjo električne energije uporablja tudi revident. Posledice, ki jih revident navaja, tako niso posledice v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 51, 52, 59. ZPP člen 339, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 62, 120, 120/9.
ukrepi Programa razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - kmetija - naložba v storitveno dejavnost - izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem - dovoljena revizija - obseg revizijske presoje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Če se revident pri utemeljevanju zmotne uporabe materialnega prava zgolj sklicuje na tožbene navedbe, se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb ne opredeljuje.
Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj se ni odločilo za izvedbo v tožbi predlaganih dokazov, ki se nanašajo na bistveno okoliščino za odločitev, sploh ker ni razbrati drugega konkretiziranega razloga za zavrnitev tožnikove tožbe in pravne podlage zanj. Zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov in s tem izvedbe glavne obravnave namreč pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev navedene obrazložitve zato predstavlja kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču v okviru njegove pristojnosti za presojo bistvenih kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
dovoljenost revizije - ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije v konkretnem primeru - odpravljen izpodbijani upravni akt - upravni postopek ni končan - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Revidentka niti ni izkazala, da bi imela odločitev sodišča prve stopnje zanjo zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Samo na splošno je zatrjevala, da odločitev sodišča prve stopnje posega v izvajanje njenih nalog po ZIntPK, kar naj bi posledično vzbudilo nezaupanje javnosti v njeno delo, s tem pa naj bi bil okrnjen njen ugled. Revidentka je kot upravni organ v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na sodbo sodišča prve stopnje glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Iz pooblastila z dne 12. 11. 2014 je razvidno, da je pritožnik pooblastil A. A., da „v mojem imenu ureja vse v vezi pridobitve začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji“. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso gre pri pooblastilu s takšno vsebino za splošno pooblastilo, brez omejitev na posamezna procesna dejanja v upravnem postopku. Ni pomembno, kako je pooblastilo subjektivno dojemala pooblaščenka, temveč kako je to izjavo pritožnikove volje mogoče objektivno razumeti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTuj-2 člen 47, 51, 51/2, 72.
dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - načelo nevračanja - združitev družine - pomembna pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Z revizijo izpodbijano stališče upošteva prvič, vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek, ki se je nanašal na podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje iz specifičnega razloga (zaradi spoštovanja načela nevračanja in s tem povezane nezmožnosti odstranitve revidenta iz Republike Slovenije zaradi razmer v državi, katere državljan je), ter drugič, revidentovo možnost, da lahko v tožbi izpostavljene okoliščine svojega bivanja predstavi v okviru postopka iz 47. člena Ztuj-2. Ob takem pravnem stanju zadeve in zakonske ureditve ZTuj-2 revident zgolj s primerjavo nekaterih svojih okoliščin bivanja v Sloveniji s tistimi, na katere se nanaša primer Butt proti Norveški, v katerem je odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ne utemeljuje, zakaj je sodišče prve stopnje vprašanje rešilo nezakonito oziroma zakaj bi morala država tudi v postopkih, kot je obravnavani, dopustiti obravnavo okoliščin, ki niso pomembna z vidika načela nevračanja.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015965
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
Določitev višine rudarske koncesnine je predmet normativnega urejanja. Vlada RS mora, na podlagi zakonskega pooblastila, izdati uredbo, ki bo določila način in pogoje plačevanja rudarske koncesnine. Določitev višine rudarske koncesnine ni v dispoziciji pogodbenih strank, zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti.
O pričakovanih pravicah govorimo takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan položaj. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica.
Mineralne surovine so last Republike Slovenije in za njihovo izkoriščanje se mora plačevati ustrezno nadomestilo (rudarska koncesnina). Cilj zvišanja koncesnin pa je tudi v tem, da se z njihovo pomočjo zagotovi, da se po končanem izkoriščanju mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru takšen prostor obvezno sanira.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Revidenta pravnega vprašanja, glede katerega naj bi izpodbijana sodba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, nista navedla. Prav tako nista navedla odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana sodba odstopala. Njuno sklicevanje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navedba, da „odločitev dostopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča“, pa za dovoljenost revizije ne zadoščata.
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Teh revidenta nista izkazala.
priznanje statusa pristopnika k Teritorialni obrambi Republike Slovenije - upravna stvar - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - neenotnost sodne prakse - ni postavljenega vprašanja - stališče Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Enako velja za zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče še ne bi odločalo.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlogi - zaslišanje stranke - presoja dejanskega stanja
Posledica neizvedbe glavne obravnave in odločanja sodišča prve stopnje na seji pa po izrecni zakonski določbi pomeni, da lahko sodišče prve stopnje odloči le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (60. člen ZUS-1).
Ker je bilo sodišče prve stopnje vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka (60. člen ZUS-1), je utemeljitev njegovega pogleda na to za postopek nepotrebna, vendar pa sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu, saj tovrstna obrazložitev na odločitev v predmetni zadevi ni vplivala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b, 218č. ZEN člen 16, 16/2.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano zemljišče - površina odmere - jasno zakonsko besedilo
Odgovor na vprašanje od kolikšne površine zemljišča sme občina odmeriti nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je jasen že na podlagi branja druge alineje prvega odstavka 218.b in prvega dostavka 218.č člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki kot enoto za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče določata zemljiško parcelo, to je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako, kot to določa drugi odstavek 16. člena ZEN. Zato to vprašanje ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. Zakon o revidiranju člen 3, 3-8, 3-21, 4, 4/1, 40. URS člen 38.
dovoljenost revizije - kršitev pravil revidiranja - opomin - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - jasna zakonska določba - podpis revizorjevega poročila - pooblaščeni revizor - zelo hude posledice - dobro ime in ugled - javna objava sankcije
Če revident uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora tudi izpostaviti in opraviti primerjavo dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih podpiše pooblaščeni revizor, tj. zakoniti revizor, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja po tem zakonu in ga revizijska družba imenuje za posamezni revizijski posel kot glavnega odgovornega za izvajanje obvezne revizije v imenu revizijske družbe (ključni revizijski partner). Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva, zato za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše.
Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija - obnova sodnega postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi - razveljavljena sodna odločba v kazenski zadevi - obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 - obnovitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1
Skladno z drugim odstavkom 96. člena ZUS-1 je obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 mogoče uveljavljati le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
Sodna odločba v upravnem sporu se opira na kazensko ali civilno sodbo, če sodišče ni samo reševalo predhodnega vprašanja, torej ko ni samo ugotavljalo obstoja pravice ali pravnega razmerja kot sestavnega dela dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v upravnem sporu. ZUS-1 namreč v 47. členu določa, da če je odločitev v upravnem sporu v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost drugega sodišča ali organa (predhodno vprašanje), ga lahko sodišče ob pogojih tega zakona samo obravnava, lahko pa postopek prekine, dokler vprašanja ne reši pristojni organ (prvi odstavek). Navedeno pomeni, da se ta obnovitveni razlog navezuje na primere, ko je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje in v ta namen izvajalo dokaze. Zato se po naravi stvari omejitev iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1, ki se nanaša na obnovitveni razlog iz 1. točke, razteza tudi na tega iz 6. točke.
OZ člen 924, 924/1, 924/2, 938, 938/1, 938/3, 940, 966. ZZVZZ člen 61, 61/2, 61/2-3. ZZavar člen 83, 83/5. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 181.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - osebno zavarovanje - zdravstveno zavarovanje - spremenjene okoliščine
Z 938. členom OZ je zakonodajalec posebej uredil možnost spremembe višine premije kljub temu, da bi tako možnost zavarovalnica tudi v primeru spremembe osebnih okoliščin zavarovanca imela že po splošnih pravilih (112. do 115. člen OZ). Gre torej za posebne (specialne) določbe o dopustnosti spreminjanja višine zavarovalne premije, ki jih dopolnjuje še 940. člen OZ, ki določa, kdaj ima zavarovanec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije. Odmik od te posebne ureditve ni dopusten (prvi odstavek 924. člena OZ).