Kadar sodišče stranki na prvem naroku odobri rok, v katerem naj odgovori na vlogo nasprotne stranke oziroma odgovori na vprašanja sodišča, potem ne le, da ni možno šteti, da je prepozna vloga, s katero je stranka v roku odgovorila na poziv sodišča, temveč je za pravočasne potrebno šteti tudi dokazne predloge, s katerimi stranka želi dokazati navedbe iz takšne vloge. Toženi stranki bi bila dejansko kratena možnost obravnavanja pred sodiščem, če ne bi imela možnosti odgovoriti na navedbe tožnice iz pripravljalne vloge, ki ji je bila vročena šele na prvem naroku za glavno obravnavo in če v zvezi s tem odgovorom ne bi imela možnosti predlagati tudi dokazov.
Tožena stranka ima v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov, do katerih pridejo uslužbenci pri svojem delu, določena izrecna pravila, ki določajo, da bančni uslužbenci podatkov, do katerih pridejo v zvezi z delom, ne smejo izkoriščati, da se osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika in da osebne podatke lahko obdelujejo le pooblaščeni uslužbenci. Tožnica je vsa ta pravila kršila, kakor tudi Kodeks etičnega ravnanja, ki zahteva varovanje ugleda banke, zaupanja v banko, osebnih podatkov, spoštovanje zaupnosti in prepoveduje škodljivo ravnanje. Z vidika delodajalca ravnanje v nasprotju s tako izrecnimi navodili in zahtevami, ki so osnova za zaupanje komitentov v banko, predstavlja hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožnici ne sme podati izredne odpovedi samo zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni. Ni namreč enakosti v nepravu.
pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije - prijava na Zavodu RS za zaposlovanje
Zakon, poleg pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, postavlja še dva kumulativna pogoja za možnost upokojitve po določbah ZPIZ-1, in sicer status invalida II. ali III. kategorije in prijavljenost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na dan 31. 12. 2012. Bistveno za presojo je, da je tožnica obema zakonskima pogojema zadostila.
Glede pogoja prijavljenosti je besedilo četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 jasno. Zadošča že dejstvo prijave na zavodu in ne status brezposelne osebe ali zavarovanca. Prav tako za uporabo določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni pomembno dejstvo, da je bila tožnica prejemnica vdovske pokojnine in naj ne bi imela statusa brezposelne osebe oziroma statusa zavarovanke.
Ker taksa za predlog ni bila plačana ob vložitvi predloga, niti v roku, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu, se šteje, da je predlog umaknjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin
Določba prvega odstavka 235. člena KZ-1 je blanketna norma, saj obveznost vodenja poslovnih listin določa drug zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis, zato opredelitev zakona ali podzakonskega predpisa, na katerem temelji poslovna listina, sodi med znake navedenega kaznivega dejanja. To pomeni, da so vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin podani le v primeru, če gre za poslovne listine, ki se morajo voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona. Obveznost izdaje certifikata o periodični kontroli cistern za prevoz nevarnih snovi izhaja iz 10. člena ZPNB, ki določa, da se za prevoz nevarnega blaga lahko uporablja vozilo, ki je pregledano in je zanj izdano potrdilo (certifikat), če to določajo predpisi iz 3. člena tega zakona. Za obstoj očitane hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zadošča, da je tožnik lažne podatke vpisal v certifikate o periodični kontroli cistern za prevoze in ni bistveno, ali so bili lažni podatki vpisani tudi v poročila o kontroli, in ali je ta poročila možno šteti za poslovno listino v smislu določbe prvega odstavka 235. člena KZ-1.
zakoniti sodnik - dodeljevanje zadev s časovnim zamikom
Zgolj zato, ker spis posameznemu sodniku ni dodeljen že tistega dne, ko tožba prispe na sodišče, temveč z zamikom po končanem postopku triaže, ni kršeno načelo zakonitega (naravnega) sodnika.
Bistveno je, da je tudi v primeru izvajanja projekta triaže in posledične dodelitve zadev s časovnim zamikom upoštevano osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih iz sodnega reda, torej tako, da se spisi najprej razporedijo po datumu vložitve zadeve od najstarejše do najmlajše (pri tem ni bistveno, da se ta razporeditev opravi po zaključku triaže) in se nato razdelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih premikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - podaljšanje poskusnega dela - rok za odpoved - zagovor pred odpovedjo - ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
ZDR v drugem odstavku 125. člena določa le možnost in ne obveznosti podaljšanja poskusnega dela v primeru delavčeve začasne odsotnosti z dela.
Ni mogoče pritrditi reviziji, da bi moral delodajalec delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi že takoj oziroma najkasneje v prekluzivnem roku 30 dni od posameznega dogodka v času trajanja poskusnega dela, ki je kasneje, ob izteku tega, naveden med razlogi za oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Opredelitev, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (četrti odstavek 125. člena ZDR), je treba razumeti tako, da ob negativni oceni poskusnega dela ob poteku poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved. Po naravi stvari (razen izjemoma) se šele takrat takšen razlog sploh ugotovi, posledično pa odpove pogodba o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007016
ZPP člen 111, 111/4. OZ člen 62, 62/2. ZS člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - upokojitev - rok za vložitev tožbe - materialni rok - podaljšanje roka, kadar je zadnji dan roka dela prost dan
V teoriji je sprejeto stališče, da se tudi za materialne roke uporablja določba 111. člena ZPP o štetju rokov, razen četrtega odstavka tega člena, ki vsebuje pravilo o podaljšanju roka, kadar se zadnji dan roka izteče na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon.
ZDR-1 in ZJU glede računanja rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi nimata posebnih določb, zato je glede tega treba uporabiti splošna pravila civilnega prava, konkretno določbo 62. člena OZ. Tretji odstavek 62. člena OZ določa, da se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Tožbo v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je potrebno vložiti na sodišče, zato je glede vprašanja kdaj se po zakonu ne dela merodajna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navedba dejanskega razloga za odpoved - sprememba organizacije dela - pravočasnost predlaganih dokazov
Opredelitev razlogov za odpoved, kljub preobilici splošnih navedb o tem, kaj vse je tožena stranka že preučila in kaj vse še bo, vendarle vsebuje povsem jasno navedbo, da se delo, ki ga je opravljal tožnik v celoti prerazporedi na preostale še zaposlene delavce pri delodajalcu, kar kaže na odločitev tožene stranke, da spremeni organizacijo dela tako, da za enega delavca (to je tožnika) zmanjša število bonitetnih analitikov in delo, ki je tudi sicer zmanjšano po obsegu, prerazporedi med druge delavce. Navedeno pa je organizacijski razlog zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Obstoj delovnega razmerja po izdaji pravnomočne sodbe je vezan na vrnitev delavca na delo oz. na uveljavljanje prisilne izvršbe odločitve sodišča o vrnitvi delavca na delo. Tožniku delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, zato tudi ni bila vložena prijava v zavarovanje.
Če bi prišlo do realizacije sodbe v celoti, bi eden od nosilcev zavarovanja prejel prijavo v zavarovanje, na tej podlagi uskladil podatke v matični evidenci ter zavarovalno dobo na podlagi vzpostavitve in trajanja delovnega razmerja upošteval pri odločitvi o pravici do pokojnine in njeni odmeri.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSDU člen 45, 45/4, 53, 53/1.
kolektivni delovni spor - volitve sveta delavcev - rok za uveljavljanje nezakonitosti volitev - objava volilnih rezultatov
Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče, da rok za sodno varstvo teče od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje kot začetek teka roka za vložitev tožbe v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno vezali na datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007037
ZUPJS člen 32, 34. ZUP člen 103, 125.
pravica iz javnih sredstev - varstveni dodatek- materialni rok - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku je ugodnost za stranko, ki je zamudila rok za procesno dejanje, ko postopek že teče. Gre za ugodnost v primeru zamude procesnega in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, o kateri se odloča po ZUP. Z vrnitvijo v prejšnje stanje v upravnem postopku ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice.
ZUPJS v 34. členu določa, da center za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP, če v tem zakonu posamezna vprašanja niso drugače urejena. Postopek se začne z vlogo vlagatelja ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Varstveni dodatek na podlagi 32. člena ZUPJS pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izbira delavca
Sodišče bi moralo utemeljenost zahtevka za transformacijo presojati neodvisno od tožnikovega ponovno vzpostavljenega delovnega razmerja s toženko, nato pa šele (v primeru utemeljenosti zahtevka za transformacijo) tožniku prepustiti izbiro, ali bo uveljavljal nadaljevanje delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višjega svetovalca, ali pa bo (če bo v tem sporu sploh uspel) uveljavljal delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča sodišča druge stopnje o neobstoju odškodninske odgovornosti zavarovancev tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici kot najemnici groba na pokopališču zaradi protipravne odtujitve bronastega kipa s tega groba.
OZ člen 112, 119, 119/1, 488, 488/1, 489, 490, 490/2. ZPP člen 7, 8, 215, 339, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 370/1-2.
prodajna pogodba - ničnost - oderuška pogodba - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - dokazno breme - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - črna gradnja - legalizacija objekta - namenska raba zemljišča - tek nepravdnega postopka postopek za delitev solastnine - obremenjenost nepremičnine - služnost - pravna napaka - pravni interes za revizijo - stanje ob zaključku glavne obravnave - odstop od pogodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predpostavke za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin določa OZ v 112. členu. Tem predpostavkam zadostijo, če spremenjene okoliščine: (1) nastanejo po sklenitvi pogodbe in ne po izteku izpolnitvenega roka, (2) so takšne, da otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, (3) so v obeh primerih takšne, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, in (4) so takšne, da jih stranka, ki se nanje sklicuje, ni mogla upoštevati ob sklenitvi pogodbe in se jim ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Logično je, da stanje nepremičnine in njene okolice ves čas (vsa leta) od sklenitve pogodbe ni povsem enako, pač pa se je spreminjalo (nadaljnja urbanizacija, okvare, posodobitve ipd.). Ne glede na morebitno predvidljivost takih okoliščin so očitno nastale v času, ko je že iztekel rok za izpolnitev obveznosti tožnice. Že zgolj zato naknadno iskanje razlogov, ki bi opravičevali razvezo pogodbe na tej podlagi, ne more biti upoštevno.
Nepravdni postopek razdelitve solastnine se je končal tako, da toženka lahko prenese na tožnico lastninsko pravico na treh novonastalih parcelah, kot se je zavezala v kupoprodajni pogodbi, kar pomeni, da spremenjenih okoliščin ni. Dejstvo, da lahko nanjo prenese le s služnostno pravico obremenjene nepremičnine, pa (lahko)predstavlja pravno napako.
ZKP člen 201, 201/1, 204a. KZ-1 člen 10, 10/1, 13, 13/2, 13/3.
pripor - priporni narok - pravica do izjave - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna veljavnost kazenskega zakonika
Kontradiktornost na pripornem naroku ni zagotovljena v enaki meri kot na glavni obravnavi. Omejena je s hitrostjo, ki se zahteva za to fazo postopka, in z vlogo preiskovalnega sodnika pri odločanju o priporu.
Akt prenašanja prepovedanih drog prek ozemlja Republike Slovenije res ni bil izvršen, na ozemlju naše države naj bi bila izvršena ravnanja, ki se tičejo delovanja hudodelske združbe (zlasti komuniciranje med člani hudodelske združbe glede izvršitvenih ravnanj). Zato je stališče zunajobravnavnega senata, da je bilo kaznivo dejanje storjeno tudi na ozemlju Republike Slovenije, pravilno.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do pritožbe - osebno vročanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do pravnega sredstva
Obravnavani institut postavitve zagovornika po uradni dolžnosti je izraz načel ekonomičnosti in hitrosti postopka, njegov namen pa je nadaljevanje kazenskega postopka kljub dejstvu, da obdolžencu sodba, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ni bila vročena, pri čemer je s postavitvijo zagovornika obdolžencu omogočen pošten postopek.
Tako je sodišče skladno s prvim odstavkom 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, obsojencu sodbo neposredno po pošti poslalo v španski zavod, kjer se je obsojenec nahajal v priporu. Sodišče prve stopnje je obsojencu sodno pisanje v državo članico Evropske unije vročalo na pravilen način, pri čemer sodišče na ravnanje španskih organov, ki so pošiljko vrnili, ni imelo vpliva. Sodišče v trenutku, ko se je sodna pošiljka vrnila iz Kraljevine Španije, ni imelo uradnih podatkov o obsojenčevem naslovu, zato je sklepalo, da obsojenčevo prebivališče oziroma njegov naslov še vedno ni znan in je pritožbo obsojenčeve zagovornice (postavljene po uradni dolžnosti) skladno s tretjim odstavkom 120. člena ZKP predložilo v odločanje sodišču druge stopnje, zato kršitev (obsojenčeve) pravice do pravnega sredstva (25. člen URS) ni podana.
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča pisnost poroštvene izjave pomeni, da mora biti v njej opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen, za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pa je pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali posameznik.
Banka kot gospodarski subjekt mora poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.