Tožena stranka ima v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov, do katerih pridejo uslužbenci pri svojem delu, določena izrecna pravila, ki določajo, da bančni uslužbenci podatkov, do katerih pridejo v zvezi z delom, ne smejo izkoriščati, da se osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika in da osebne podatke lahko obdelujejo le pooblaščeni uslužbenci. Tožnica je vsa ta pravila kršila, kakor tudi Kodeks etičnega ravnanja, ki zahteva varovanje ugleda banke, zaupanja v banko, osebnih podatkov, spoštovanje zaupnosti in prepoveduje škodljivo ravnanje. Z vidika delodajalca ravnanje v nasprotju s tako izrecnimi navodili in zahtevami, ki so osnova za zaupanje komitentov v banko, predstavlja hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožnici ne sme podati izredne odpovedi samo zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni. Ni namreč enakosti v nepravu.
Ker taksa za predlog ni bila plačana ob vložitvi predloga, niti v roku, ki ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu, se šteje, da je predlog umaknjen.
pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije - prijava na Zavodu RS za zaposlovanje
Zakon, poleg pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, postavlja še dva kumulativna pogoja za možnost upokojitve po določbah ZPIZ-1, in sicer status invalida II. ali III. kategorije in prijavljenost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na dan 31. 12. 2012. Bistveno za presojo je, da je tožnica obema zakonskima pogojema zadostila.
Glede pogoja prijavljenosti je besedilo četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 jasno. Zadošča že dejstvo prijave na zavodu in ne status brezposelne osebe ali zavarovanca. Prav tako za uporabo določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni pomembno dejstvo, da je bila tožnica prejemnica vdovske pokojnine in naj ne bi imela statusa brezposelne osebe oziroma statusa zavarovanke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin
Določba prvega odstavka 235. člena KZ-1 je blanketna norma, saj obveznost vodenja poslovnih listin določa drug zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis, zato opredelitev zakona ali podzakonskega predpisa, na katerem temelji poslovna listina, sodi med znake navedenega kaznivega dejanja. To pomeni, da so vsi znaki kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin podani le v primeru, če gre za poslovne listine, ki se morajo voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona. Obveznost izdaje certifikata o periodični kontroli cistern za prevoz nevarnih snovi izhaja iz 10. člena ZPNB, ki določa, da se za prevoz nevarnega blaga lahko uporablja vozilo, ki je pregledano in je zanj izdano potrdilo (certifikat), če to določajo predpisi iz 3. člena tega zakona. Za obstoj očitane hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zadošča, da je tožnik lažne podatke vpisal v certifikate o periodični kontroli cistern za prevoze in ni bistveno, ali so bili lažni podatki vpisani tudi v poročila o kontroli, in ali je ta poročila možno šteti za poslovno listino v smislu določbe prvega odstavka 235. člena KZ-1.
zakoniti sodnik - dodeljevanje zadev s časovnim zamikom
Zgolj zato, ker spis posameznemu sodniku ni dodeljen že tistega dne, ko tožba prispe na sodišče, temveč z zamikom po končanem postopku triaže, ni kršeno načelo zakonitega (naravnega) sodnika.
Bistveno je, da je tudi v primeru izvajanja projekta triaže in posledične dodelitve zadev s časovnim zamikom upoštevano osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih iz sodnega reda, torej tako, da se spisi najprej razporedijo po datumu vložitve zadeve od najstarejše do najmlajše (pri tem ni bistveno, da se ta razporeditev opravi po zaključku triaže) in se nato razdelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih premikov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela - poskusno delo - nezakonito podaljšanje poskusnega dela - prepozna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ob nezakonitem podaljšanju poskusnega dela je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela tudi prepozna, saj delodajalec lahko delavcu v skladu z določbo četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi le v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela (za katerega ugotovi, da ga delavec ni uspešno opravil), ne pa veliko kasneje.
Določitev poskusnega dela v daljšem obdobju kot je predvideno v Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnost v Republiki Sloveniji, predstavlja pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
Ob tem, da se torej skupine zahtevnosti predvsem vežejo tudi na zahtevano izobrazbo in da toženka ne pojasni, v katero skupino zahtevnosti je (po svojih aktih ali sicer) opredelila tožnikovo delovno mesto, če ne v V. skupino, oziroma kakšno obdobje poskusnega dela ima predvideno za tožnikovo delovno mesto ter ob tem, da ni trdila, da je poskusno delo za tožnika že prvotno znižala iz petih mesecev na štiri ali tri, revizijske navedbe ne morejo biti uspešne.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper delodajalca, ki je hkrati stvarno in krajevno pristojno sodišče, bi lahko vzbudilo dvom o objektivni nepristranskosti sodišča.
ZPIZ-2 člen 63. Ustava RS člen 22, 52. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - svoj poklic - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka
I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.
Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare - sprememba zakona - pravna kvalifikacija vzroka telesne okvare - poškodba pri delu - poškodba izven dela - sprememba zakona - sprememba opredelitve vzroka poškodbe
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1 do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 tako še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
ZDSS-1 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1. ZS člen 113, 113a.
predmet odločanja - vezanost sodišča na upravno odločbo - okvir sodne presoje
Obseg uveljavljanja sodnega varstva je odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
Ker je toženec v izpodbijanem sklepu in odločbi odločal le v okvirih procesnega upravnopravnega vprašanja in sta bili sodišči vezani na presojo navedenega vprašanja, ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti očitek kršitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Ker tožnik v upravnem postopku domnevnega zastaranja ni uveljavljal in zato to ni bil predmet izpodbijanega sklepa in odločbe, revizijske navedbe o domnevnem zastaranju dolga za presojo niso odločilne.
Kadar sodišče stranki na prvem naroku odobri rok, v katerem naj odgovori na vlogo nasprotne stranke oziroma odgovori na vprašanja sodišča, potem ne le, da ni možno šteti, da je prepozna vloga, s katero je stranka v roku odgovorila na poziv sodišča, temveč je za pravočasne potrebno šteti tudi dokazne predloge, s katerimi stranka želi dokazati navedbe iz takšne vloge. Toženi stranki bi bila dejansko kratena možnost obravnavanja pred sodiščem, če ne bi imela možnosti odgovoriti na navedbe tožnice iz pripravljalne vloge, ki ji je bila vročena šele na prvem naroku za glavno obravnavo in če v zvezi s tem odgovorom ne bi imela možnosti predlagati tudi dokazov.
ZDR člen 83, 83/2, 87. ZPP člen 140, 142, 142/3, 142/4, 286, 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vročitev vabila na zagovor in pisne obdolžitve - okoliščine zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - prekluzija navedb - nova zaposlitev - pravočasno uveljavljanje
Vročitev pisanja, ki naj bi vsebovalo vabilo na zagovor in pisno obdolžitev, ni bila opravljena po določbah ZPP, ki veljajo za osebno vročitev.
Odgovornost za nepravilno vročitev je prvenstveno na strani tožene stranke. Prav tako niso odločilne navedbe o kršitvi delovnih obveznosti tožnika in povzročitvi škode; odpoved je nezakonita že zaradi opustitve zagovora.
ZKP člen 201, 201/1, 204a. KZ-1 člen 10, 10/1, 13, 13/2, 13/3.
pripor - priporni narok - pravica do izjave - kraj storitve kaznivega dejanja - krajevna veljavnost kazenskega zakonika
Kontradiktornost na pripornem naroku ni zagotovljena v enaki meri kot na glavni obravnavi. Omejena je s hitrostjo, ki se zahteva za to fazo postopka, in z vlogo preiskovalnega sodnika pri odločanju o priporu.
Akt prenašanja prepovedanih drog prek ozemlja Republike Slovenije res ni bil izvršen, na ozemlju naše države naj bi bila izvršena ravnanja, ki se tičejo delovanja hudodelske združbe (zlasti komuniciranje med člani hudodelske združbe glede izvršitvenih ravnanj). Zato je stališče zunajobravnavnega senata, da je bilo kaznivo dejanje storjeno tudi na ozemlju Republike Slovenije, pravilno.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do pritožbe - osebno vročanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - pravica do pravnega sredstva
Obravnavani institut postavitve zagovornika po uradni dolžnosti je izraz načel ekonomičnosti in hitrosti postopka, njegov namen pa je nadaljevanje kazenskega postopka kljub dejstvu, da obdolžencu sodba, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ni bila vročena, pri čemer je s postavitvijo zagovornika obdolžencu omogočen pošten postopek.
Tako je sodišče skladno s prvim odstavkom 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, obsojencu sodbo neposredno po pošti poslalo v španski zavod, kjer se je obsojenec nahajal v priporu. Sodišče prve stopnje je obsojencu sodno pisanje v državo članico Evropske unije vročalo na pravilen način, pri čemer sodišče na ravnanje španskih organov, ki so pošiljko vrnili, ni imelo vpliva. Sodišče v trenutku, ko se je sodna pošiljka vrnila iz Kraljevine Španije, ni imelo uradnih podatkov o obsojenčevem naslovu, zato je sklepalo, da obsojenčevo prebivališče oziroma njegov naslov še vedno ni znan in je pritožbo obsojenčeve zagovornice (postavljene po uradni dolžnosti) skladno s tretjim odstavkom 120. člena ZKP predložilo v odločanje sodišču druge stopnje, zato kršitev (obsojenčeve) pravice do pravnega sredstva (25. člen URS) ni podana.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča sodišča druge stopnje o neobstoju odškodninske odgovornosti zavarovancev tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici kot najemnici groba na pokopališču zaradi protipravne odtujitve bronastega kipa s tega groba.
OZ člen 112, 119, 119/1, 488, 488/1, 489, 490, 490/2. ZPP člen 7, 8, 215, 339, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 370/1-2.
prodajna pogodba - ničnost - oderuška pogodba - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - dokazno breme - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - črna gradnja - legalizacija objekta - namenska raba zemljišča - tek nepravdnega postopka postopek za delitev solastnine - obremenjenost nepremičnine - služnost - pravna napaka - pravni interes za revizijo - stanje ob zaključku glavne obravnave - odstop od pogodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predpostavke za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin določa OZ v 112. členu. Tem predpostavkam zadostijo, če spremenjene okoliščine: (1) nastanejo po sklenitvi pogodbe in ne po izteku izpolnitvenega roka, (2) so takšne, da otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, (3) so v obeh primerih takšne, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, in (4) so takšne, da jih stranka, ki se nanje sklicuje, ni mogla upoštevati ob sklenitvi pogodbe in se jim ni mogla izogniti ali odkloniti njihove posledice. Logično je, da stanje nepremičnine in njene okolice ves čas (vsa leta) od sklenitve pogodbe ni povsem enako, pač pa se je spreminjalo (nadaljnja urbanizacija, okvare, posodobitve ipd.). Ne glede na morebitno predvidljivost takih okoliščin so očitno nastale v času, ko je že iztekel rok za izpolnitev obveznosti tožnice. Že zgolj zato naknadno iskanje razlogov, ki bi opravičevali razvezo pogodbe na tej podlagi, ne more biti upoštevno.
Nepravdni postopek razdelitve solastnine se je končal tako, da toženka lahko prenese na tožnico lastninsko pravico na treh novonastalih parcelah, kot se je zavezala v kupoprodajni pogodbi, kar pomeni, da spremenjenih okoliščin ni. Dejstvo, da lahko nanjo prenese le s služnostno pravico obremenjene nepremičnine, pa (lahko)predstavlja pravno napako.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/2. URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče
Obramba je dolžna s konkretnimi navedbami vsaj z določeno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi predlagani dokaz lahko ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva. Predlagani dokazi morajo biti glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantih dejstev, biti morajo torej materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja (thema probandi).
Zgolj nestrinjanje obrambe z ugotovitvami sodnega izvedenca ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Sodišče na podlagi načela proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri čemer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V zvezi s predlaganimi dokazi namreč sprejme sodišče prognozo, s katero v povezavi z že izvedenimi dokazi, ugotavlja dejansko stanje in presodi stopnjo njihove dokazne vrednosti, takšna prognoza pa ne pomeni vnaprejšnje dokazne ocene.