umik revizije zaradi neplačila sodne takse - obnova revizijskega psotopka - preizkus procesnih predpostavk - pravočasnost - začetek teka roka
Glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče šteti, da bi rok za vložitev predloga za obnovo postopka (kar skuša doseči tožeča stranka z uveljavljanjem obeh obnovitvenih razlogov) začel teči šele z vročitvijo dopisa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili tožeči stranki vročeni odločbi Vrhovnega sodišča in sodišča prve stopnje. Navedeni dopis sodišča prve stopnje namreč ni niti novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 niti odločba v smislu 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki bi vplivala na (drugačen) tek roka za obnovo revizijskega postopka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - plačilo po dejansko opravljenem delu - javni uslužbenec
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno stališče sodišča, da za presojo zahtevka glede plačila za dejansko opravljeno delo javnega uslužbenca, uporaba določb ZSPJS ne pride v poštev in je potrebno javnemu uslužbencu vedno določiti plačo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta ter ali je posledično sodišče v konkretni zadevi bistveno kršilo določbe postopka oziroma napačno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi s pritožbenimi navedbami (glede zatrjevane kršitve neizvedbe dokazov o tem ali je tožnik dejansko opravljal dela višje vrednotenega delovnega mesta) le-te zavrnilo zgolj z navedbo, da izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev od izpodbijane;
- ali je pravilno stališče sodišča, da je pogodba o zaposlitvi z dne 21. 6. 2007 prenehala veljati po kogentnih določbah ZSPJS dne 1. 8. 2008 ter posledično tožeča stranka nima zahtevka iz naslova pravnomočne sodbe IV Pd 975/2010 z dne 7. 10. 2011.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - letni dopust - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, letnega dopusta pa zaradi utemeljenega razloga pred tem ni mogel izkoristiti, upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust, če je bila v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je bilo delavcu priznano delovno razmerje in pravice iz delovnega razmerja?
- ali pravnomočna odločba ZPIZ o preplačilu zavarovancu preprečuje, da zahteva povrnitev plačanega zneska preplačila, če je odločba o pravici do izplačila starostne pokojnine (s katero je ugotovljeno, da zavarovanec v relevantnem obdobju ni imel pravice do izplačila starostne pokojnine) naknadno odpravljena.
dovoljena revizija - denacionalizacija - agrarne skupnosti - obseg podržavljenega premoženja - priznanje lastninske pravice na podlagi prilastitve - lastninska pravica na vrnjenih zemljiščih - konstitutivna narava denacionalizacijske odločbe
Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je tako kot odločba o vračilu premoženja na podlagi ZDen oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.
Glede na to, da sodna taksa v odrejenem roku ni bila plačana, prav tako pa ni izkazano, da bi bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP šteje, da je vloga umaknjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007038
ZPP člen 367a, 367b. ZSPJS člen 17a. ZSSloV člen 38.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopustitev revizije - službena ocena - slovenska vojska - uveljavljanje varstva pravic po službeni poti - akt vodenja in poveljevanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja splošni 8- dnevni pritožbeni rok po ZJU oziroma rok iz 17a. člena ZSPJS ali poseben 5-dnevni rok iz 38. člena ZSSloV, ki velja za ugovore zoper akte vodenja in poveljevanja,
- ali se v primeru, če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, rok dejansko izteče na ta dan ali šele s pretekom naslednjega delovnega dne.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1016028
ZUS-1 člen 32, 32/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - slabo zdravstveno stanje - kršitev pravice do osebne svobode - navedbe niso konkretizirane in izkazane
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal ne verjetnega nastanka škode, ne njene težke popravljivosti. Revident namreč svojih skopih in pavšalnih navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil nobenih dokazov.
Glede na navedbe, da naj bi mu težko popravljiva škoda nastala že zgolj zaradi omejitve gibanja na prostore Centra za tujce sama po sebi, torej s položajem, ki pomeni izvršitev pravnomočne sodbe, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da sam ukrep še ne pomeni težko popravljive škode v smislu omenjene določbe ZUS-1, saj je vprašanje njegove zakonitosti šele predmet presoje v tem postopku, in je kot tako mogoče razumeti le škodo, ki nastane zaradi posega v osebno svobodo v Centru za tujce
ZUS-1 člen 32, 83, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2, 89. ZTuj-2 člen 47, 51, 51/2, 72. ZUP člen 7, 209, 209/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - načelo nevračanja - jasna zakonska določba - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - primernost zakonske ureditve - vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek - zelo hude posledice - začasna odredba
Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na nedopustnost presoje dovoljenosti revizije po ZUS-1 po kriterijih za dopustnost revizije.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje dokončnega upravnega akta.
V postopku, ko se podaljšuje veljavnost dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega zaradi povsem določnega razloga, ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje na drugi dejanski in pravni podlagi.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu, ki mora pravni standard zelo hudih posledic izkazati individualno.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. OZ člen 134. ZVOP-1 člen 1, 6-3, 6-5, 6-8, 32, 33, 34, 34/1, 34/2, 34/3. URS člen 35, 38, 157, 157/2.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - pridobivanje podatkov o prometu na bančnem računu - učinkovito drugo sodno varstvo - oblastveno delovanje - pravdni postopek - upravni spor - odprava akta - upravljavec osebnih podatkov - pravnomočnost - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - ustavnoskladna razlaga
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), tudi kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave), ki v posledici izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 ni dopustno uveljavljati, če teče pravni postopek odločanja v posamični zadevi, v katerem so podatki prizadete osebe obdelujejo oziroma uporabljajo. Kršitve pravice do varstva osebnih podatkov se v teh primerih uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper sprejete odločitve.
A pravdni postopek ne more a priori v vseh primerih varstva osebnih podatkov popolnoma nadomestiti varstva teh pravic v upravnem sporu, ki je z razlogom namenjeno prav razreševanju sporov med prizadetimi posamezniki in oblastjo. V tem oziru je potrebna previdnost, da se na primer s sklicevanjem na drugo sodno varstvo, ki naj bi ga stranka imela v pravdnem postopku, kjer (naj) uveljavlja odškodninski zahtevek izključno zaradi kršitve pravic iz ZVOP-1, sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1 povsem ne izvotli.
zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za dopolnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - lastnost končnosti postopka - dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika - priznano samostojno pravno varstvo v upravnem sporu
Presoja procesne predpostavke za tožbo iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s pogoji za izpodbijanje sklepov v upravnem sporu iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 glede na vsakokratne okoliščine posameznega primera zajeti tudi dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika, in oceno, ali je postopek odločanja o posameznem pravnem sredstvu za pritožnika končan.
S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvostopenjskega organa se je posledično za pritožnika postopek odločanja o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje de facto končal (gre za situacijo, ki je po učinkih podobna odločitvi o glavni stvari), zato je po presoji Vrhovnega sodišča zoper tak sklep treba dopustiti samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi po odločbi sodišča - trajanje delovnega razmerja - porušeni odnosi - izguba zaupanja
Obsodba za kaznivo dejanje jemanja podkupnine na delovnem mestu je pri toženi stranki vzbudila utemeljen dvom v njegovo pošteno delovanje na delovnem mestu, zato je objektivno razumljivo, da tudi nadaljnjega zaupanja ni več mogoče pričakovati.
Datum sodne razveze pogodbe o zaposlitvi se lahko določi pred datumom izdaje prvostopenjske sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa. Dokončna izguba zaupanja, na katero je datum prenehanja vezalo sodišče druge stopnje, je subjektivna okoliščina na strani delodajalca, ki ne more biti odločilna (tudi ni objektivno preverljiva) za določitev trajanja delovnega razmerja.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - začasni odvzem - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje - začetek postopka o prekršku
Prekluzivni roki po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi, teh pa ni mogoče enačiti z naravo petdnevnega roka iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ki za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov.
Postopek o prekršku se lahko skladno s tretjim odstavkom 11a. člena ZP-1 začne z dnem, ko je prekrškovni organ obveščen, da je državni tožilec zavrgel (kazensko) ovadbo kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je ena od zaposlenih pri toženi stranki sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Celju, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja, da se ekskulpacijska razloga nanašata na obe situaciji, v katerih je pravna oseba odgovorna za prekršek drugega, to je na situacijo, ko storilec stori prekršek v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi in v primeru, če storilca prekrška ni mogoče odkriti, ali če za prekršek ni odgovoren, pravna oseba pa je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila. Do takšne razlage privede besedna zveza v določbi tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ki določa, da ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena, pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže obstoj enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega prekrška, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedlo vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1). Z listinami podprto zatrjevanje storilke prekrška, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prekrške preprečila, se izkaže za pravno relevantno, saj bi storilkine navedbe, če bi se izkazale za resnične, njeno odgovornost za prekršek mogle izključiti. Zato bi moralo sodišče njene navedbe presoditi in šele nato odločiti o odgovornosti storilke za očitane prekrške. Ker sodba razlogov o teh odločilnih dejstvih nima, je podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZDR-1 člen 88. ZPSto-2 člen 41. ZPP člen 141, 142.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - nesprejem pošiljke - domneva vročitve - izpodbijanje domneve
Kljub zahtevani večji skrbnosti delavca pri sprejemanju pošiljk s strani delodajalca, ni mogoče spregledati osnovnega namena predpisane vročitve. Ta je v delavčevi seznanitvi z odpovedjo in razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar mu omogoča učinkovito sodno varstvo.
Določbo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 v povezavi z 41. členom ZPSto-2 je treba tolmačiti tako, da je naslovniku (delavcu) treba omogočiti izpodbijanje domnevne vročitve in nasprotno dokazovanje
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - poklicna rehabilitacija - stroški poklicne rehabilitacije - povrnitev stroškov - pristojnost socialnega sodišča
Spor med zavarovancem in zavodom o plačilu stroškov izobraževanja, učnih pripomočkov ter povrnitvi potnih stroškov je treba obravnavati kot socialni spor, ne glede na to, da je obveznost tožeče stranke, da plača te stroške specificirana v tripartitni pogodbi o poklicni rehabilitaciji.