CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007038
ZPP člen 367a, 367b. ZSPJS člen 17a. ZSSloV člen 38.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopustitev revizije - službena ocena - slovenska vojska - uveljavljanje varstva pravic po službeni poti - akt vodenja in poveljevanja
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja splošni 8- dnevni pritožbeni rok po ZJU oziroma rok iz 17a. člena ZSPJS ali poseben 5-dnevni rok iz 38. člena ZSSloV, ki velja za ugovore zoper akte vodenja in poveljevanja, - ali se v primeru, če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, rok dejansko izteče na ta dan ali šele s pretekom naslednjega delovnega dne.
SZ člen 173, 175. SZ-1 člen 128, 157. ZSR (1982) člen 60, 63.
dovoljena revizija - hišniško stanovanje - pravice imetnika pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja - pridobitev nepovratnih gotovinskih sredstev in kreditnih sredstev - razlaga 175. a člena SZ-1
Iz besedila 175. a člena SZ-1 pa ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov. Po besedilu zakona so namreč upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo. Upoštevaje, da položaj imetnikov pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja pred novelo SZ-1B sploh ni bil urejen, podlage za pogoj zakonitosti bivanja v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov ni mogoče najti niti v drugih določbah SZ-1 ali pred tem SZ. Imetnik pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja po drugi alineji 175. a člena SZ-1 izpolnjuje pogoje za pridobitev zahtevanega nadomestila, če je v času vložitve zahteve v pravnem položaju, ki ga ureja 175. a člen SZ-1. Pravico do nadomestila sicer pridobi šele s pravnomočnostjo odločbe o priznanju pravice, vendar potek oziroma trajanje postopka ne sme vplivati na njegov pravni položaj. V besedilu 175. a člena SZ-1 namreč ni podlage za zahtevo po prebivanju v hišniškem stanovanju še v času pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - pomembno pravno vprašanje - pravilnost postopka izdaje upravnega akta
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, izpostavljeni vprašanji, ki se nanašata na tako presojo, ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ člen 2, 21, 21/1, 21/2, 22, 22/2, 26, 26/1-1, 26/1-2, 28, 28-1, 28-2, 28-3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 15, 15/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9, 9/1-a. ZUS-1 člen 52, 76.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - trditvena podlaga prosilca - vezanost presoje sodišča na trditveno podlago prosilca - utemeljen strah pred preganjanjem - utemeljen strah pred preganjanjem v prihodnosti - subjekti preganjanja - pripadnik posebne družbene skupine
Ocena upravnega organa oziroma sodišča je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih tekom postopka prosilec navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ). Pristojni organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje, vendar, kot izhaja iz drugega odstavka 22. člena ZMZ, pristojni organ v okviru te dolžnosti le preverja izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Navedeno pomeni, da sta vsebina in širina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja pristojni organ, definirani s prosilčevimi navedbami, saj je obseg presoje vezan na trditveno podlago. Posebna družbena skupina zajema zlasti ljudi, ki imajo neko prirojeno lastnost ali skupno poreklo, običaje ali družbeni status, kar mora biti nespremenljivo, ali pa morajo imeti značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče. Družba v izvorni državi mora te osebe dojemati kot različne.
ZUS-1 člen 2, 4, 77. ZJN-2 člen 3, 3/5. ZJN-3 člen 9, 9/3. ZPVPJN člen 39, 39/4, 49-49. ZJNVEZPS člen 3, 3/4. URS člen 23, 157.
revizija oddaje javnega naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sodno varstvo - pravni interes - preizkus procesnih predpostavk
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 436/2014 (na katero se sklicuje tudi tožena stranka) je odločanje o statusu naročnika del preizkusa procesnih predpostavk vloženega zahtevka za revizijo, ki ga opravi Državna revizijska komisija. V tem delu torej odločitev Državne revizijske komisije v postopkih, za katere ne veljajo določbe ZJN-3, pomeni odločanje o pravnem položaju osebe, in je drugačno stališče sodišča prve stopnje napačno. Z vidika pravnega interesa je pomembna okoliščina, da je pritožnica (kot sama navaja) pogodbo o oddaji naročila sklenila že pred izpodbijano odločitvijo Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije namreč tudi po stališču Ustavnega sodišča neposredno ne vpliva na sklenitev pogodbe s konkretnim ponudnikom, saj o oddaji naročila odloča naročnik sam (37. točka obrazložitve odločbe U-I-238/07). Zato je treba v okviru preizkusa procesnih predpostavk vsekakor odgovoriti na vprašanje, kako bi ugoditev tožbenemu predlogu, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, vplivala na pritožničin pravni položaj glede njenega statusa naročnice za konkretno oddajo del.
Tožeči stranki je bil po njenem pooblaščencu sklep Vrhovnega sodišča X Ips 254/2016 z dne 22. 8. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da sodna taksa za revizijo ni bila plačana, vročen 16. 9. 2016. Predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka po pooblaščencu priporočeno po pošti vložila na prvostopenjsko sodišče šele 11. 11. 2016 (po tem, ko ji je bil poslan dopis sodišča prve stopnje), torej po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
ZUS-1 člen 32, 83, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2, 89. ZTuj-2 člen 47, 51, 51/2, 72. ZUP člen 7, 209, 209/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - načelo nevračanja - jasna zakonska določba - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - primernost zakonske ureditve - vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek - zelo hude posledice - začasna odredba
Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na nedopustnost presoje dovoljenosti revizije po ZUS-1 po kriterijih za dopustnost revizije. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje dokončnega upravnega akta. V postopku, ko se podaljšuje veljavnost dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega zaradi povsem določnega razloga, ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje na drugi dejanski in pravni podlagi. Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu, ki mora pravni standard zelo hudih posledic izkazati individualno.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1016028
ZUS-1 člen 32, 32/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - slabo zdravstveno stanje - kršitev pravice do osebne svobode - navedbe niso konkretizirane in izkazane
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal ne verjetnega nastanka škode, ne njene težke popravljivosti. Revident namreč svojih skopih in pavšalnih navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil nobenih dokazov. Glede na navedbe, da naj bi mu težko popravljiva škoda nastala že zgolj zaradi omejitve gibanja na prostore Centra za tujce sama po sebi, torej s položajem, ki pomeni izvršitev pravnomočne sodbe, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da sam ukrep še ne pomeni težko popravljive škode v smislu omenjene določbe ZUS-1, saj je vprašanje njegove zakonitosti šele predmet presoje v tem postopku, in je kot tako mogoče razumeti le škodo, ki nastane zaradi posega v osebno svobodo v Centru za tujce
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. OZ člen 134. ZVOP-1 člen 1, 6-3, 6-5, 6-8, 32, 33, 34, 34/1, 34/2, 34/3. URS člen 35, 38, 157, 157/2.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - pridobivanje podatkov o prometu na bančnem računu - učinkovito drugo sodno varstvo - oblastveno delovanje - pravdni postopek - upravni spor - odprava akta - upravljavec osebnih podatkov - pravnomočnost - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - ustavnoskladna razlaga
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), tudi kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave), ki v posledici izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 ni dopustno uveljavljati, če teče pravni postopek odločanja v posamični zadevi, v katerem so podatki prizadete osebe obdelujejo oziroma uporabljajo. Kršitve pravice do varstva osebnih podatkov se v teh primerih uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper sprejete odločitve. A pravdni postopek ne more a priori v vseh primerih varstva osebnih podatkov popolnoma nadomestiti varstva teh pravic v upravnem sporu, ki je z razlogom namenjeno prav razreševanju sporov med prizadetimi posamezniki in oblastjo. V tem oziru je potrebna previdnost, da se na primer s sklicevanjem na drugo sodno varstvo, ki naj bi ga stranka imela v pravdnem postopku, kjer (naj) uveljavlja odškodninski zahtevek izključno zaradi kršitve pravic iz ZVOP-1, sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1 povsem ne izvotli.
zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za dopolnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - lastnost končnosti postopka - dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika - priznano samostojno pravno varstvo v upravnem sporu
Presoja procesne predpostavke za tožbo iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s pogoji za izpodbijanje sklepov v upravnem sporu iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 glede na vsakokratne okoliščine posameznega primera zajeti tudi dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika, in oceno, ali je postopek odločanja o posameznem pravnem sredstvu za pritožnika končan. S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvostopenjskega organa se je posledično za pritožnika postopek odločanja o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje de facto končal (gre za situacijo, ki je po učinkih podobna odločitvi o glavni stvari), zato je po presoji Vrhovnega sodišča zoper tak sklep treba dopustiti samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi po odločbi sodišča - trajanje delovnega razmerja - porušeni odnosi - izguba zaupanja
Obsodba za kaznivo dejanje jemanja podkupnine na delovnem mestu je pri toženi stranki vzbudila utemeljen dvom v njegovo pošteno delovanje na delovnem mestu, zato je objektivno razumljivo, da tudi nadaljnjega zaupanja ni več mogoče pričakovati. Datum sodne razveze pogodbe o zaposlitvi se lahko določi pred datumom izdaje prvostopenjske sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa. Dokončna izguba zaupanja, na katero je datum prenehanja vezalo sodišče druge stopnje, je subjektivna okoliščina na strani delodajalca, ki ne more biti odločilna (tudi ni objektivno preverljiva) za določitev trajanja delovnega razmerja.
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati. Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - začasni odvzem - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje - začetek postopka o prekršku
Prekluzivni roki po ZP-1 (na primer roki za vložitev pravnih sredstev, kot sta zahteva za sodno varstvo ali pritožba) so nepodaljšljivi, teh pa ni mogoče enačiti z naravo petdnevnega roka iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ki za prekrškovni organ predstavlja rok, določen za opravo določenega procesnega dejanja, in s potekom katerega ne nastopijo prekluzivni učinki v smislu izgube pravice, kar je značilnost zakonsko določenih prekluzivnih rokov. Postopek o prekršku se lahko skladno s tretjim odstavkom 11a. člena ZP-1 začne z dnem, ko je prekrškovni organ obveščen, da je državni tožilec zavrgel (kazensko) ovadbo kaznivega dejanja.
Okoliščina, da je ena od zaposlenih pri toženi stranki sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Celju, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – novi dokazi
Sodišče novih dokazov, ki jih je zagovornik navedel v zahtevi za sodno varstvo, utemeljeno ni presojalo (drugi odstavek 55. člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 62. člena ZP-1), ker bi jih morala in mogla navesti že storilca v izjavi prekrškovnemu organu, ko so jima bili prekrški predstavljeni in sta bila poučena, da morata v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bosta več mogla uveljavljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka - izguba zaupanja
Glede na vse okoliščine tega primera in interese obeh strank ni možno šteti, da je tožena stranka zaradi očitane kršitve utemeljeno do te mere izgubila zaupanje v tožnico, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZPIZVZ člen 2. Uredba (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - prekrivanje dob - seštevanje dob - doba v JLA
Pravila za upoštevanje različnih zakonodaj glede pravice do starostne pokojnine oziroma koordinacijo med njimi so urejena v 5. poglavju Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za določbe o seštevanju, dodeljevanju in pravilih za preprečevanje prekrivanja dob in dajatev. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice samo po zakonodaji ene države in bi ostala brez pravic, je treba uporabiti koordinacijska pravila o seštevanju zavarovalnih dob. Sporno je, kateri nosilec zavarovanja mora upoštevati dobo zavarovanja v JLA, saj se odločbi nanašata na isto obdobje. Kako se upošteva doba, ki se prekriva, določa peti odstavek 12. člena Uredbe (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe (ES) 883/2004. Na tej podlagi vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Če oseba pred to dobo ni bila obvezno zavarovana po zakonodaji katere od držav članic, navedeno dobo upošteva nosilec države članice, katere zakonodaja je prvič obvezno veljala za zadevno osebo po navedeni dobi. To pravilo je bilo pravilno uporabljeno v primeru tožnika.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe – pravica do poštenega sojenja – dopolnitev dokaznega postopka – pravni pouk
V primeru, ko sodišče po vloženi zahtevi za sodno varstvo ponovi ali dopolni dokazni postopek, mora o tem obvestiti storilca ter ga seznaniti, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v 5 dneh po prejemu obvestila (peti odstavek 65. člena ZP-1).