- ali pravnomočna odločba ZPIZ o preplačilu zavarovancu preprečuje, da zahteva povrnitev plačanega zneska preplačila, če je odločba o pravici do izplačila starostne pokojnine (s katero je ugotovljeno, da zavarovanec v relevantnem obdobju ni imel pravice do izplačila starostne pokojnine) naknadno odpravljena.
dovoljena revizija - denacionalizacija - agrarne skupnosti - obseg podržavljenega premoženja - priznanje lastninske pravice na podlagi prilastitve - lastninska pravica na vrnjenih zemljiščih - konstitutivna narava denacionalizacijske odločbe
Odločba o vračilu premoženja po določbah ZPVAS je tako kot odločba o vračilu premoženja na podlagi ZDen oblikovalna (konstitutivna) odločba, ki neposredno ustvarja pravne učinke. Ta odločba postane materialno pravnomočna. Z njeno pravnomočnostjo (oziroma s pretekom roka, ki je v njej določen) v odločbi določen upravičenec postane lastnik vrnjenega premoženja. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa (42. člen SPZ). Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V primeru izpodbijane odločbe, ki je izdana v upravnem postopku, je to mogoče le s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu.
ZMZ člen 2, 21, 21/1, 21/2, 22, 22/2, 26, 26/1-1, 26/1-2, 28, 28-1, 28-2, 28-3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 15, 15/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9, 9/1-a. ZUS-1 člen 52, 76.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - trditvena podlaga prosilca - vezanost presoje sodišča na trditveno podlago prosilca - utemeljen strah pred preganjanjem - utemeljen strah pred preganjanjem v prihodnosti - subjekti preganjanja - pripadnik posebne družbene skupine
Ocena upravnega organa oziroma sodišča je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih tekom postopka prosilec navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ). Pristojni organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje, vendar, kot izhaja iz drugega odstavka 22. člena ZMZ, pristojni organ v okviru te dolžnosti le preverja izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Navedeno pomeni, da sta vsebina in širina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja pristojni organ, definirani s prosilčevimi navedbami, saj je obseg presoje vezan na trditveno podlago.
Posebna družbena skupina zajema zlasti ljudi, ki imajo neko prirojeno lastnost ali skupno poreklo, običaje ali družbeni status, kar mora biti nespremenljivo, ali pa morajo imeti značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče. Družba v izvorni državi mora te osebe dojemati kot različne.
dovoljena revizija - hišniško stanovanje - začasna uporaba stanovanja - pravice imetnika pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - razlaga določb zakona - razlaga 175.a člena SZ-1
Iz besedila 175. a člena SZ-1 pa ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov. Po besedilu zakona so namreč upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo. Upoštevaje, da položaj imetnikov pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja pred novelo SZ-1B sploh ni bil urejen, podlage za pogoj zakonitosti bivanja v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov ni mogoče najti niti v drugih določbah SZ-1 ali pred tem SZ.
Imetnik pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja po drugi alineji 175. a člena SZ-1 izpolnjuje pogoje za pridobitev zahtevanega nadomestila, če je v času vložitve zahteve v pravnem položaju, ki ga ureja 175. a člen SZ-1. Pravico do nadomestila sicer pridobi šele s pravnomočnostjo odločbe o priznanju pravice, vendar potek oziroma trajanje postopka ne sme vplivati na njegov pravni položaj. V besedilu 175. a člena SZ-1 namreč ni podlage za zahtevo po prebivanju v hišniškem stanovanju še v času pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - pomembno pravno vprašanje - pravilnost postopka izdaje upravnega akta
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, izpostavljeni vprašanji, ki se nanašata na tako presojo, ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 4, 77. ZJN-2 člen 3, 3/5. ZJN-3 člen 9, 9/3. ZPVPJN člen 39, 39/4, 49-49. ZJNVEZPS člen 3, 3/4. URS člen 23, 157.
revizija oddaje javnega naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sodno varstvo - pravni interes - preizkus procesnih predpostavk
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 436/2014 (na katero se sklicuje tudi tožena stranka) je odločanje o statusu naročnika del preizkusa procesnih predpostavk vloženega zahtevka za revizijo, ki ga opravi Državna revizijska komisija. V tem delu torej odločitev Državne revizijske komisije v postopkih, za katere ne veljajo določbe ZJN-3, pomeni odločanje o pravnem položaju osebe, in je drugačno stališče sodišča prve stopnje napačno.
Z vidika pravnega interesa je pomembna okoliščina, da je pritožnica (kot sama navaja) pogodbo o oddaji naročila sklenila že pred izpodbijano odločitvijo Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije namreč tudi po stališču Ustavnega sodišča neposredno ne vpliva na sklenitev pogodbe s konkretnim ponudnikom, saj o oddaji naročila odloča naročnik sam (37. točka obrazložitve odločbe U-I-238/07). Zato je treba v okviru preizkusa procesnih predpostavk vsekakor odgovoriti na vprašanje, kako bi ugoditev tožbenemu predlogu, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, vplivala na pritožničin pravni položaj glede njenega statusa naročnice za konkretno oddajo del.
Tožeči stranki je bil po njenem pooblaščencu sklep Vrhovnega sodišča X Ips 254/2016 z dne 22. 8. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da sodna taksa za revizijo ni bila plačana, vročen 16. 9. 2016. Predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka po pooblaščencu priporočeno po pošti vložila na prvostopenjsko sodišče šele 11. 11. 2016 (po tem, ko ji je bil poslan dopis sodišča prve stopnje), torej po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
ZUS-1 člen 32, 83, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2, 89. ZTuj-2 člen 47, 51, 51/2, 72. ZUP člen 7, 209, 209/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - načelo nevračanja - jasna zakonska določba - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - primernost zakonske ureditve - vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek - zelo hude posledice - začasna odredba
Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na nedopustnost presoje dovoljenosti revizije po ZUS-1 po kriterijih za dopustnost revizije.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Ni pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje dokončnega upravnega akta.
V postopku, ko se podaljšuje veljavnost dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega zaradi povsem določnega razloga, ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje na drugi dejanski in pravni podlagi.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu, ki mora pravni standard zelo hudih posledic izkazati individualno.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1016028
ZUS-1 člen 32, 32/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - slabo zdravstveno stanje - kršitev pravice do osebne svobode - navedbe niso konkretizirane in izkazane
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal ne verjetnega nastanka škode, ne njene težke popravljivosti. Revident namreč svojih skopih in pavšalnih navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil nobenih dokazov.
Glede na navedbe, da naj bi mu težko popravljiva škoda nastala že zgolj zaradi omejitve gibanja na prostore Centra za tujce sama po sebi, torej s položajem, ki pomeni izvršitev pravnomočne sodbe, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da sam ukrep še ne pomeni težko popravljive škode v smislu omenjene določbe ZUS-1, saj je vprašanje njegove zakonitosti šele predmet presoje v tem postopku, in je kot tako mogoče razumeti le škodo, ki nastane zaradi posega v osebno svobodo v Centru za tujce
ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. OZ člen 134. ZVOP-1 člen 1, 6-3, 6-5, 6-8, 32, 33, 34, 34/1, 34/2, 34/3. URS člen 35, 38, 157, 157/2.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - pridobivanje podatkov o prometu na bančnem računu - učinkovito drugo sodno varstvo - oblastveno delovanje - pravdni postopek - upravni spor - odprava akta - upravljavec osebnih podatkov - pravnomočnost - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - odškodninski zahtevek - ustavnoskladna razlaga
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), tudi kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave), ki v posledici izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Sodnega varstva po 34. členu ZVOP-1 ni dopustno uveljavljati, če teče pravni postopek odločanja v posamični zadevi, v katerem so podatki prizadete osebe obdelujejo oziroma uporabljajo. Kršitve pravice do varstva osebnih podatkov se v teh primerih uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper sprejete odločitve.
A pravdni postopek ne more a priori v vseh primerih varstva osebnih podatkov popolnoma nadomestiti varstva teh pravic v upravnem sporu, ki je z razlogom namenjeno prav razreševanju sporov med prizadetimi posamezniki in oblastjo. V tem oziru je potrebna previdnost, da se na primer s sklicevanjem na drugo sodno varstvo, ki naj bi ga stranka imela v pravdnem postopku, kjer (naj) uveljavlja odškodninski zahtevek izključno zaradi kršitve pravic iz ZVOP-1, sodno varstvo po 34. členu ZVOP-1 povsem ne izvotli.
zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za dopolnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - lastnost končnosti postopka - dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika - priznano samostojno pravno varstvo v upravnem sporu
Presoja procesne predpostavke za tožbo iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s pogoji za izpodbijanje sklepov v upravnem sporu iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 glede na vsakokratne okoliščine posameznega primera zajeti tudi dejanski vpliv akta na pravni položaj pritožnika, in oceno, ali je postopek odločanja o posameznem pravnem sredstvu za pritožnika končan.
S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvostopenjskega organa se je posledično za pritožnika postopek odločanja o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje de facto končal (gre za situacijo, ki je po učinkih podobna odločitvi o glavni stvari), zato je po presoji Vrhovnega sodišča zoper tak sklep treba dopustiti samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
Že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 14. člena ZP-1 izhaja, da se ekskulpacijska razloga nanašata na obe situaciji, v katerih je pravna oseba odgovorna za prekršek drugega, to je na situacijo, ko storilec stori prekršek v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi in v primeru, če storilca prekrška ni mogoče odkriti, ali če za prekršek ni odgovoren, pravna oseba pa je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi prekršek lahko preprečila. Do takšne razlage privede besedna zveza v določbi tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ki določa, da ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena, pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže obstoj enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega prekrška, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedlo vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1). Z listinami podprto zatrjevanje storilke prekrška, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi prekrške preprečila, se izkaže za pravno relevantno, saj bi storilkine navedbe, če bi se izkazale za resnične, njeno odgovornost za prekršek mogle izključiti. Zato bi moralo sodišče njene navedbe presoditi in šele nato odločiti o odgovornosti storilke za očitane prekrške. Ker sodba razlogov o teh odločilnih dejstvih nima, je podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZDR-1 člen 88. ZPSto-2 člen 41. ZPP člen 141, 142.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - nesprejem pošiljke - domneva vročitve - izpodbijanje domneve
Kljub zahtevani večji skrbnosti delavca pri sprejemanju pošiljk s strani delodajalca, ni mogoče spregledati osnovnega namena predpisane vročitve. Ta je v delavčevi seznanitvi z odpovedjo in razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar mu omogoča učinkovito sodno varstvo.
Določbo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 v povezavi z 41. členom ZPSto-2 je treba tolmačiti tako, da je naslovniku (delavcu) treba omogočiti izpodbijanje domnevne vročitve in nasprotno dokazovanje
dopuščena revizija - vrnitev preveč izplačanih plač - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - ničnost
Če je plača s pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklepom določena v skladu z zakonom (konkretno s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS), le obračunana in izplačana je v previsokem znesku, pravil o ničnosti pogodbe sploh ni mogoče uporabiti. V takšnem primeru pridejo v poštev določbe OZ o neupravičeni pridobitvi oziroma pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
Ni mogoče šteti, da je (pogodbena stranka) vedoma izplačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, čeprav ni bila dovolj skrbna. Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - poklicna rehabilitacija - stroški poklicne rehabilitacije - povrnitev stroškov - pristojnost socialnega sodišča
Spor med zavarovancem in zavodom o plačilu stroškov izobraževanja, učnih pripomočkov ter povrnitvi potnih stroškov je treba obravnavati kot socialni spor, ne glede na to, da je obveznost tožeče stranke, da plača te stroške specificirana v tripartitni pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 84, 143, 145. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - nadure - upravičenost poslovnega razloga
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če za to obstaja resen razlog. Zato je pomembno, ali ima delodajalec na voljo samo to rešitev, ali pa obstajajo še kakšne druge učinkovite in primerne možnosti. Ena od njih je lahko zmanjšanje ali ukinitev nadurnega dela. Če je namreč z drugačno razporeditvijo dela, npr. tudi z zmanjšanjem ali ukinitvijo nadurnega dela, delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi mogoče nadaljevati, razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 142, 142/4, 336, 343, 343/4.
pritožba, ko jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - poziv na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pomoč prava neuki stranki - prepozna pritožba - fikcija vročitve - vročitev se šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, ko je bilo puščeno obvestilo
Pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila zavržena njena pritožba, ker jo je vložila kot oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu v pritožbi zoper ta sklep, ki jo vlaga sama, ne oporeka in ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Vrhovno sodišče je pritožnico že v okviru obravnavanja pritožbe v treh drugih zadevah pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker pritožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Pritožnica v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignila, zato se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožnici.