ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1.
dovoljenost pritožbe - stranka sama - pravniški državni izpit
Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
Obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ni potrebno le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva.
- ali se v primeru iz drugega odstavka 168. člena ZASP, ko se odškodnina za kršitev pravic na podatkovni bazi odmerja v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste, upošteva nastala škoda na celotni podatkovni bazi ali le v tistem delu, iz katerega so bili neupravičeno odvzeti in ponovno uporabljeni podatki;
- ali je treba pri odmeri odškodnine za kršitev pravic na podatkovni bazi po drugem odstavku 168. člena ZASP upoštevati, da po kršitvi isti del vsebine podatkovne baze uporablja tako izključni imetnik pravic in uporabnik vsebine podatkovne baze kot tudi kršitelj/-i, in odškodnino ustrezno znižati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4003094
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih sorodnih pravic - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov), za katere je določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot nasprotna udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - izključna krajevna pristojnost
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Okoliščina, da naj bi sodišče prve stopnje presojalo očitek zlorabe stečajnega postopka, ki teče pred istim sodiščem, tako ne predstavlja okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
dopuščena revizija - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - stečaj tožene stranke - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ko je kljub začetemu stečajnemu postopku nad toženo stranko vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki njegovega izreka (dajatveni del).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008247
KZ-1 člen 323, 323/1. ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - pripisljivost - teorija o ekvivalenčni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti
Po teoriji adekvatne vzročnosti je treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Utemeljeno tako državna tožilka navaja, da četudi se oškodovanec ne bi pripel z varnostnim pasom in tako kršil cestnoprometne predpise in četudi se zračna blazina ni aktivirala, navedeno na vzročno zvezo, ki je stekla zaradi protipredpisnega ravnanja obsojenke ni vplivalo oziroma je ni preusmerilo ali izničilo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - pravice obrambe - plačilni nalog - prekluzija - instrukcijska maksima
Po presoji Vrhovnega sodišča je (pravni) položaj storilca v primeru, ko pooblaščena uradna oseba ugotovi prekršek in plačilni nalog izda neposredno po kršitvi, to je na kraju storitve prekrška, specifičen. Storilec mora skladno z zgoraj navedenimi določbami (neposredno) po storjeni kršitvi in pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, saj jih sicer v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. Skladno z navedenim je potrebno storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenem dejanskem stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje.
Sodišče je ne glede na določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 (gre za t. i. prekluzijo) tudi v prekrškovnem postopku vezano na načelo materialne resnice, kar pomeni, da mora (razen v primeru storilčevega priznanja) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008246
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 234.a, 234.a/1, 234.a/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – razlogi o odločilnih dejstvih – povezane gospodarske družbe – notranja razmerja - razmerja do tretjih oseb – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nadaljevano kaznivo dejanje – poslovna goljufija
Kakšna je bila poslovna povezanost med H. S. ter gospodarskima družbama K. in S. oziroma kako je poslovni sistem deloval navznoter (v njihovem medsebojnem odnosu), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na opis nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije povsem irelevantno. Pomembno je namreč to, kako sta H. S. oziroma obsojenec kot njen direktor ravnala navzven, to je v odnosu do posameznih komitentov, ki so ji zaupali svoje prihranke oziroma denarna sredstva.
Najmanj 86% izpostavljenost H. S. v odnosu do gospodarskih družb K. in S., ki je močno presegala mejo še dopustne odvisnosti nasproti povezanim družbam, nedelovanje sistema, neustreznost zavarovanj ter insolventnost obeh družb so dejstva, ki so v povezavi z drugimi okoliščinami relevantna z vidika očitkov glede nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Gre za tista zamolčana dejstva, ki obdolženčeva intenzivna oglaševanja, med drugim, o visoki donosnosti, likvidnosti, 100% varnosti naložb ter maksimalni zavarovanosti vloženih sredstev, v odnosu do oškodovancev prikažejo v povsem drugačni (izkrivljeni) luči. Notranje delovanje poslovnega sistema kot takega oziroma (ne)ustreznost poslovnih odločitev subjektov v medsebojnem razmerju, zato niso okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo očitkov o tem kaznivem dejanju.
URS člen 29, 29/3. ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – hitri postopek – postopek pred prekrškovnim organom – priprava obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – navajanje novih dejstev – dokazna prekluzija - možnost izjave o prekršku – pravica do poštenega postopka – odločanje sodišča
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ kršitelja še pred izdajo odločbe o prekršku med drugim pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vsebino navedene določbe je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila pisno izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. V tem primeru bo imel storilec prekrška praviloma zadostno možnost za pripravo svoje obrambe.
Tudi v primeru, če prekrškovni organ storilca prekrška ustno obvesti o prekršku in pouči o njegovih pravicah in posledicah, če v postopku ne bo sodeloval, mora zaradi zagotovitve temeljnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave, storilcu vselej omogočiti, da izjavo poda v roku petih dni, razen če jo sam želi podati takoj. Okoliščina, da želi izjavo podati takoj, mora biti posebej protokolirana, poleg zapisa same izjave o prekršku.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/1-2, 420/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) – nasprotje v razlogih sodbe – neobrazložena sodba – dokazna ocena protislovnih dokazov – vpliv na zakonitost sodbe – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje – pravica do pravnega varstva
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP utemeljeno uveljavlja z navedbami, da je pravnomočna sodba v bistvenih elementih neobrazložena, razlogi sodbe so si v medsebojnem nasprotju in v nasprotju z vsebino izvedenih dokazov, o odločilnih dejstvih pa je precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
Skladno z načelnim pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 18. in 19. 6. 1992 mora obrazložitev sklepa o priporu, če preiskovalni sodnik odredi pripor pred vložitvijo zahteve za preiskavo, vsebovati med drugim takšen opis dejanja in odgovarjajočo pravno opredelitev, kot izhaja iz razpoložljivega dokaznega gradiva, ter okoliščine, ki upravičujejo utemeljenost suma, kot zakonskega pogoja za odreditev pripora. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da mora biti skladno z določbo drugega odstavka 202. člena ZKP v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Šele če je kaznivo dejanje dovolj določno navedeno, tako da se da ugotoviti, za kateri konkretni življenjski primer gre, je mogoče preizkusiti utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako dovršen ter vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o uvedbi preiskave, sodba).
Tožeči stranki je bil po njenem pooblaščencu sklep Vrhovnega sodišča X Ips 254/2016 z dne 22. 8. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da sodna taksa za revizijo ni bila plačana, vročen 16. 9. 2016. Predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka po pooblaščencu priporočeno po pošti vložila na prvostopenjsko sodišče šele 11. 11. 2016 (po tem, ko ji je bil poslan dopis sodišča prve stopnje), torej po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
ZUS-1 člen 2, 4, 77. ZJN-2 člen 3, 3/5. ZJN-3 člen 9, 9/3. ZPVPJN člen 39, 39/4, 49-49. ZJNVEZPS člen 3, 3/4. URS člen 23, 157.
revizija oddaje javnega naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sodno varstvo - pravni interes - preizkus procesnih predpostavk
Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 436/2014 (na katero se sklicuje tudi tožena stranka) je odločanje o statusu naročnika del preizkusa procesnih predpostavk vloženega zahtevka za revizijo, ki ga opravi Državna revizijska komisija. V tem delu torej odločitev Državne revizijske komisije v postopkih, za katere ne veljajo določbe ZJN-3, pomeni odločanje o pravnem položaju osebe, in je drugačno stališče sodišča prve stopnje napačno.
Z vidika pravnega interesa je pomembna okoliščina, da je pritožnica (kot sama navaja) pogodbo o oddaji naročila sklenila že pred izpodbijano odločitvijo Državne revizijske komisije. Odločitev Državne revizijske komisije namreč tudi po stališču Ustavnega sodišča neposredno ne vpliva na sklenitev pogodbe s konkretnim ponudnikom, saj o oddaji naročila odloča naročnik sam (37. točka obrazložitve odločbe U-I-238/07). Zato je treba v okviru preizkusa procesnih predpostavk vsekakor odgovoriti na vprašanje, kako bi ugoditev tožbenemu predlogu, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, vplivala na pritožničin pravni položaj glede njenega statusa naročnice za konkretno oddajo del.
dovoljena revizija - hišniško stanovanje - začasna uporaba stanovanja - pravice imetnika pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - razlaga določb zakona - razlaga 175.a člena SZ-1
Iz besedila 175. a člena SZ-1 pa ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov. Po besedilu zakona so namreč upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo. Upoštevaje, da položaj imetnikov pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja pred novelo SZ-1B sploh ni bil urejen, podlage za pogoj zakonitosti bivanja v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih naslovov ni mogoče najti niti v drugih določbah SZ-1 ali pred tem SZ.
Imetnik pravice začasne uporabe hišniškega stanovanja po drugi alineji 175. a člena SZ-1 izpolnjuje pogoje za pridobitev zahtevanega nadomestila, če je v času vložitve zahteve v pravnem položaju, ki ga ureja 175. a člen SZ-1. Pravico do nadomestila sicer pridobi šele s pravnomočnostjo odločbe o priznanju pravice, vendar potek oziroma trajanje postopka ne sme vplivati na njegov pravni položaj. V besedilu 175. a člena SZ-1 namreč ni podlage za zahtevo po prebivanju v hišniškem stanovanju še v času pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice.
dovoljenost revizije - dovolitev obnove - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - pomembno pravno vprašanje - pravilnost postopka izdaje upravnega akta
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, izpostavljeni vprašanji, ki se nanašata na tako presojo, ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ člen 2, 21, 21/1, 21/2, 22, 22/2, 26, 26/1-1, 26/1-2, 28, 28-1, 28-2, 28-3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 15, 15/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9, 9/1-a. ZUS-1 člen 52, 76.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - trditvena podlaga prosilca - vezanost presoje sodišča na trditveno podlago prosilca - utemeljen strah pred preganjanjem - utemeljen strah pred preganjanjem v prihodnosti - subjekti preganjanja - pripadnik posebne družbene skupine
Ocena upravnega organa oziroma sodišča je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih tekom postopka prosilec navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ). Pristojni organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje, vendar, kot izhaja iz drugega odstavka 22. člena ZMZ, pristojni organ v okviru te dolžnosti le preverja izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Navedeno pomeni, da sta vsebina in širina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja pristojni organ, definirani s prosilčevimi navedbami, saj je obseg presoje vezan na trditveno podlago.
Posebna družbena skupina zajema zlasti ljudi, ki imajo neko prirojeno lastnost ali skupno poreklo, običaje ali družbeni status, kar mora biti nespremenljivo, ali pa morajo imeti značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče. Družba v izvorni državi mora te osebe dojemati kot različne.
Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije prvega toženca o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno.