ZDR (1990) člen 88. ZTPDR člen 54, 54/3, 62, 62/1, 63, 63/2, 63/6.
prenehanje delovnega razmerja - zapisnik - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - kršitev postopkovnih načel - vročitev zahteve za začetek disciplinskega postopka - zaslišanje delavca
Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da bi opravljali procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen.
Strogo spoštovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti delavca.
delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitev direktorja in odpravnina - sklep skupščine delničarjev - ničnostni razlogi - rok za uveljavljanje ničnosti
Sklepi skupščine, ki jih ne potrdi notar (določba 292. člena ZGD), so nični glede na določbo 359. člena ZGD. Vendar pa se, kot je to razvidno iz naslednjega 360. člena ZGD, ničnost lahko uveljavlja največ v šestih mesecih po sprejemu sklepa. Ker se v spisu ne zatrjuje, da je bila ničnost uveljavljana, to pomeni, da so po poteku z zakonom določenega roka sklepi skupščine delničarjev postali pravno veljavni in se kasneje na njihovo morebitno ničnost ni več mogoče sklicevati.
SZ člen 117, 125, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 35, 40, 40/2, 63, 97, 97/1. ZSR (1974). ZSG.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe stanovanja - zavrnitev zahteve za odkup - odkup drugega primernega stanovanja
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po Zakonu o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974, se je z uveljavitvijo Zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja. Tožnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona zato na stanovanju ni imel stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe stanovanja in tako ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona.
dovolitev priglašenih del ali lokacijsko dovoljenje
Le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja.
ZDRS člen 12, 13. ZUP (1986) člen 14. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
pridobitev z naturalizacijo - pomoč neuki stranki
Če je tožnik z vlogo zaprosil za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS, ki ureja redno naturalizacijo, tožnik pa je pri zaslišanju predlagal, da se vloga rešuje v postopku izredne naturalizacije, bi tožena stranka, ki tožnika kot neuke stranke ni poučila, da gre za dva različna naslova pridobitve državljanstva, morala vseeno prvo tožnikovo vlogo reševati in njegovo izjavo ob zaslišanju šteti kvečjemu kot podrejeni zahtevek.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
uredba o vojaških sodiščih - sovražna propaganda - žalitev vrhovnega komandanta JA - sovražno izražanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo vojaškega sodišča
Ker žalitev vrhovnega komandanta in sovražno izražanje nista bili določeni kot izvršitveni obliki po 15.čl. Uredbe o vojaških sodiščih, je bil storilec po navedeni določbi lahko spoznan za krivega le kaznivega dejanja sovražne propagande.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tesnejša vez med sodnikom sodišča, ki je pristojno za sojenje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Če je iz opisa dejanja razvidno, da je šlo le za izražanje kritičnih mnenj, ocen in stališč do dogajanj v družbi in primerjanje stanja v državi z razmerami v nekaterih zahodnih državah, ne pa za delovanje (propagando), ki bi pomenilo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zasebni tožilec
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, je ta nedovoljena, saj ne gre za eno izmed oseb, taksativno naštetih v 1.odst. 421.čl. ZKP kot upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
Pravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremičnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istočasno morala vrniti (ali kako drugače obračunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poračuna šele po njeni izročitvi.
Sodišči sta pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine materialnopravno pravilno upoštevali stanje nepremičnine v času najema in ne stanja, kakršno je bilo v letu 1992, ko je bila stanovanjska enota v celoti adaptirana, pri samem obračunu pa (s pomočjo izvedenca ugotovljeno) profitno (ekonomsko) in ne neprofitne najemnine.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
Za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ob tožbi, vloženi po 3. odstavku 1. člena ZUS, je pomembno, da sodišče preizkusi tožbo tudi glede tega, ali je izpodbijani sklep res posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Proti dokončnim upravnim aktom je zagotovljeno sodno varstvo po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS, kar pomeni v razmerju do 3. odstavka istega člena, drugo sodno varstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristransko sojenje
Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti
Če storilec ni vedel, da nudi pomoč storilcem kaznivih dejanj iz Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ni šlo za kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj je bilo navedeno kaznivo dejanje mogoče storiti le z naklepom.
Kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD je bilo storjeno le v primeru, če storilec ni prijavil organom ljudskih oblasti osebe, ki je bila članica teroristične združbe, ustanovljene za izvrševanje kaznivih dejanj po 2.čl. ZKLD. Da gre za tako osebo, pa je moralo biti razvidno iz okoliščin, navedenih v opisu kaznivega dejanja.
ZDen člen 3, 3/1-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št. 98/46 in 35/48) ni upravičenec do denacionalizacije in njegovi pravni nasledniki niso aktivno legitimirani za vložitev denacionalizacijske zahteve.
Nasprotna tožba ima procesnopravni status samostojne tožbe in zato zanjo veljajo enake zahteve kot za tožbo, če zakon izrecno ne določa drugače. Za revizijski postopek takih določb ni.
Če je služnost "objektivno koristna" in če zgolj uporaba modernejših prevoznih sredstev (za spravilo pridelkov, odvoz gnoja, dovoz kurjave) ne pomeni razširitve služnosti.
ugovor neizpolnjene pogodbe - učinki razdrte pogodbe - ugovor sočasne izpolnitve - ugovor sočasne vrnitve danega - izločitev nasprotne tožbe
Čeprav je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo izločilo iz pravde, ki se vodi zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo v tej pravdi upoštevati z nasprotno tožbo uveljavljani ugovor o sočasni obveznosti izpolnitve kupne pogode oziroma v primeru razdrtja pogodbe ugovor o sočasni obveznosti vrnitve danega.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z (drugim) izvedencem
Nestrinjanje obrambe z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje o stanju storilčeve duševnosti v času storitve kaznivega dejanja, sprejetih na podlagi izvedenskega mnenja, pomeni uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti. Dokazovanje z drugim izvedencem se namreč ponovi le, če so podani razlogi iz 257. in 258.čl. ZKP.
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče reči, da iz pravnomočne sodbe ni razvidno, za katero kaznivo dejanje je bil V.R. obsojen, če je sodišče njegovo ravnanje v letu 1947 pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo - poskus naklepnega umora, pri katerem je smrtna posledica izostala, čeprav brez navedbe člena oziroma paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je bil uporabljen, in je s tem ravnalo v skladu s 4.členom Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom in med sovražnikovo okupacijo.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 60.ZKP člen 371, 371/1-3.
zagovornik - obvezna obramba
Ker obsojeni B.M. ni imel zagovornika, ki bi bil prisoten na glavni obravnavi, obdolžen pa je bil kaznivih dejanj po 14., 16. in 17.čl. Uredbe o vojaških sodiščih in bi moral imeti v skladu s 60.paragrafom Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929 branilca, čim je bila uvedena preiskava oziroma izročena neposredna obtožnica oziroma bi mu ta moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.