ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 132/5, 508, 508/1, 509, 510.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 56, 56/2. ZIP člen 144, 144/2, 186, 186/5.
odgovornost za pravne napake - posebna evikcija - solidarna odgovornost zakoncev - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - prodaja nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini - učinki razdrte pogodbe
Bivša zakonca izmed katerih je eden ob soglasju drugega prodal skupno stanovanje, ki je bilo obremenjeno z zastavno pravico za posojilo, ki ga je najel eden izmed njiju za skupne potrebe, stanovanje pa je bilo potem prodano na dražbi v izvršilnem postopku in vzeto kupcu, morata vrniti slednjemu prejeto kupnino, ker je takšna pogodba po zakonu razdrta.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožniku mora biti priznana odškodnina, ustrezno usklajena z merili, ki se na področju odškodninskega prava odražajo zlasti v medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Ta veljajo tudi za vrednotenje posebnosti posameznih škodnih primerov oziroma škod.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 62. ZIOD91 člen 3, 4.
kolektivna pogodba - znižanje plače - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - način oblikovanja plače
Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991 (Zakon - Uradni list RS, št. 48/90, 26/91 in 13/92) je v 3. in 4. členu določal način oblikovanja plač glede na to, ali je organizacija (pravna oseba) poslovala z izgubo ali ne, pri čemer uporabe določb kolektivnih pogodb ni avtomatično izključevala. Ker pa v postopku ni bilo ugotovljeno (niti zatrjevano), da bi toženo stranko zajele omejitve iz omejitvenega zakona, bi bilo ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (KPČBML - Uradni list RS, št. 12/91). Ta v 62. členu določa, da je bilo pod določenimi pogoji sicer možno znižanje plač, vendar samo za šest mesecev. Po poteku tega roka je bilo treba razloge ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavce. Ker postopek znižanja plač, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, ni bil izpeljan v skladu z določili KPČBML, znižanje plač ni bilo zakonito.
ZDR (1990) člen 30. SKPG člen 36. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu je delovno razmerje prenehalo zaradi resnih razlogov, če je imel delodajalec, pri katerem so bila le štiri delovna mesta, zaradi neugodnega razmerja med tako imenovanimi režijskimi in proizvodnimi delovnimi mesti, resne ekonomske težave. Zato je bilo ukinjeno delovno mesto na katerem je delala tožnica.
Postopek ugotavljanja, da delo delavca trajno ni potrebno (30. člen ZDR iz leta 1990), je zaradi majhne organizacije lahko skrajšan, vendar to ne sme vplivati na temeljne pravice delavca.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-9. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - pravna podlaga - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavec ne sme in ne more samovoljno, mimo aktov podjetja in mimo ustreznih sklepov delati v organizaciji, kar se mu zdi primerno in da bi samovolja lahko bila zakonit (resen) razlog za prenehanje delovnega razmerja. Vendar je že drugostopenjsko sodišče jasno poudarilo, da je revidentka izbrala napačno pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Ker je tožnik prihajal na delo, pa čeprav na drugo delovno mesto, kot mu je bilo s strani revidentke odrejeno, ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela (zato za prenehanje delovnega razmerja tudi ni uporabna določba 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR). Revidentka bi lahko uvedla zoper tožnika disciplinski postopek, lahko bi uporabila določbe 9. točke prvega odstavka 100. člena ZDR (delavcu preneha delovno razmerje, če noče delati na delovnem mestu, na katerega je razporejen - v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja), pa bi prišlo do zakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tako pa so vsi, sicer povsem sprejemljivi razlogi, ki jih navaja revidentka, neuporabljivi, zaradi že prej napačno izbrane pravne podlage za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožniku.
ZDSS člen 21. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 382, 382/2, 382/3, 392.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka res ni postavila v denarnem znesku, vendar je tožena stranka, ki je sodišču predložila vse zahtevane podatke, potrebne za izračun uveljavljane denarne terjatve (na to okoliščino se je v pritožbi sama sklicevala) - po presoji revizijskega sodišča to možnost imela. Ker je ni izkoristila, niso izkazane predpostavke za dovoljenost revizije kot jih določa 2.
ZDDO člen 53, 53/1. Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev člen 26. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-7. Ustavni zakon za izvedbo amandmaja XCVI k Ustavi RS člen 8.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - ukinitev državnega organa - prevzem delavcev k novemu državnemu organu
Po določbi 53. člena Zakona o delavcih v državnih organih preneha delavcu delovno razmerje v državnem organu v primerih določenih z zakonom. Ker je Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev v 26. členu uredil prevzem delavcev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge ukinjenih republiških organov, je po zakonski analogiji uporabiti kot razlog za prenehanje delovnega razmerja določbo 7. točke prvega odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi z 8. členom ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi RS (Ur.l. RS št. 4/91).
davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993 - zavezanec - olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti
Nima statusa novinca zavezanec, ki izpolnjuje dva kumulativna pogoja: da je že opravljal dejavnost in da mu je bila skladno s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - odločanje o pritožbi zoper sklep o priporu
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, in če ugotovi, da takega suma ni, pripor zoper obdolženca odpraviti. Pri tej presoji sodišče upošteva tudi tiste relevantne okoliščine, ki so nastale že po izdaji prvostopnega sklepa o priporu.
URS člen 20.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - vsebina sklepa o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Drži, da preiskovalna sodnica v sklepu ni izrecno zapisala, zakaj šteje, da je odreditev pripora nujno potrebna za varnost ljudi in da te varnosti ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti. Vendar pa je tak zaključek na podlagi dejstev, naštetih v sklepu preiskovalne sodnice, podal zunajobravnavni senat, zato ne drži trditev, da pritožbeni organ ni zavzel stališča o kršitvi, ki je bila uveljavljena s pritožbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S sklicevanjem na to, da obdolženi zanika storitev kaznivega dejanja ter da nekaterih udeležencev "domnevne zgodbe" ne pozna niti osebno niti ni o njih karkoli slišal, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 420, 420/1. Sodni red (1995) člen 257.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - procesne predpostavke - pravnomočna sodna odločba
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče meritorno obravnavati, če ni obnovljena sodba, ki se z zahtevo izpodbija.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti v zadevah oseb, ki so bile med drugo svetovno vojno usmrčene s strani Varnostno obveščevalne službe (VOS) brez predhodne sodne odločbe.
posebne operativne metode in sredstva - navidezni odkup - izzvana kriminalna dejavnost - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Dokaz, pridobljen na podlagi izvršitve ukrepa iz 150.čl.ZKP zoper tretjo osebo, se lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil izvajan, če je ta z omenjeno tretjo osebo sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja.
Zavarovalnica, ki je zavarovalno vsoto izplačala napačni osebi, se ne more sklicevati na pravno zmoto in zahtevati vrnitev plačanega zneska, če je pred izplačilom razpolagala z vsemi podatki, pomemnimi za presojo utemeljenosti zahteve, in si ni pridržala pravice do vrnitve.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odkup stanovanja
Ob uveljavitvi SZ je imela tožena stranka na spornem stanovanju pravico uporabe. Zato je z uveljavitvijo SZ postala lastnica spornega stanovanja (112. člen SZ). Tožnik pa je bil po ugotovitvah obeh sodišč na dan uveljavitve SZ imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Zato ima, kot sta pravilno odločili obe sodišči, pravico do odkupa stanovanja po določbah SZ (117. člen SZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS05347
ZPP (1977) člen 354, 354/2-10, 373, 373-1.ZOR člen 286, 286/1, 287, 287/1, 292, 324. ZTLR člen 3.
povrnitev škode - zamuda dolžnika - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izjeme - ugotovitev dejanskega stanja - izročitev stvari - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - lastninska pravica na premičnini - pridržna pravica upnika - neprimerna hramba plovila
V postopku pred sodiščem prve stopnje že ugotovljena dejstva je sodišče druge stopnje drugače pravno ovrednotilo oziroma je drugače kot sodišče prve stopnje nekatera dejstva štelo za pravno odločilna, druga pa ne. Taka presoja ugotovljenih dejstev ni procesna kršitev, ampak uporaba materialnega prava.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - preživnina
Skupnega premoženja ni mogoče razdeliti, preden je znan njegov obseg, ob delitvi pa se razdeli tako aktiva (npr. nepremičnine) kakor tudi pasiva (npr. krediti). Dokler pa ni znan obseg skupnega premoženja in tudi deleži na njem ne, pa toženka ne more zahtevati od tožnika, da bi plačeval kredit (v celoti ali njegov ustrezni del). Zato ni mogoče mimo dejstva, da toženka tudi zaradi plačevanja kredita nima zadostnih sredstev za lastno preživljanje.