pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - pridobitni način - vpis pravic v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izročilna pogodba - konkurenca pravice pridobljene s priposestovanjem in s pogodbo, vpisano v zemljiško knjigo
Če ni dobroverne posesti, ni priposestvovanja. Tudi če bi tožnik dokazal izvenknjižno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pred toženkinim vpisom v zemljiško knjigo, ne bi mogel uspeti v tej pravdi, ker toženko v skladu s pravnim pravilom par. 1500 ODZ (sedaj 4. odstavka 5. člena Zakona o zemljiški knjigi) ščiti njena dobra vera.
Čeprav je tožnik od 10.11.1997 že državljan Republike Slovenije, je ureditev v ZUSDDD pomembna za tožnika, ker je pogoj stalnega prebivališča iz 120. člena ZVI treba ugotoviti kot v okviru dejanskega stanja v tem postopku, upoštevajoč kriterije iz ZUSDDD.
URS člen 33. ZTLR člen 3, 3/1, 3/2, 42. ZPP (1977) člen 4, 5, 354, 354/2-10.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - postavitev ograje
Ker toženka nasprotuje, da bi tožnica postavila ograjo in uživala svoj del parcele, sta sodišči pravilno uporabili 3. in 42. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80 do 30/90), ki opredeljuje v 33. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I) zagotovljeno pravico do zasebne lastnine in dedovanja.
dovoljenost revizije - navadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari - zavrženje revizije
Tožnik, ki navede vrednost spornega predmeta šele na drugem naroku za glavno obravnavo, je prekludiran v pravici zagotoviti pravico do revizije sebi in nasprotni stranki.
Ko gre za različne podlage zahtevkov, se upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka.
dokazi - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - dokazovanje pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Sodni preiskovalni spis in izjava Okrožnega državnega tožilstva nista listini, na podlagi katerih je sploh mogoče v pravdnem postopku ugotavljati dejstva o načinu storitve vlomne tatvine in o storilcih. Navedeni listini dokazujeta le, da je bila uvedena in ustavljena kazenska preiskava zoper A. A., M. V. in R. Š. in da je državni tožilec podal izjavo o odstopu od pregona. Niso pa te listine dokaz, primeren za ugotovitev, da so dejstva, na katerih temeljita odločitvi sodišča in državnega tožilca, tudi resnična.
Upravičenke ni mogoče prikrajšati za pravico do ustrezne odškodnine zgolj zaradi tega, ker formalnega akta o opredelitvi namembnosti v času zaplembe v postopku ni bilo mogoče zagotoviti.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določilu drugega odstavka 17. člena ZSR mora sodišče pri odločanju upoštevati stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupno z njima stanujejo in druge okoliščine primera. Po določilu četrtega odstavka istega člena pa je treba priskrbeti tistemu zakoncu, ki ne pridobi stanovanjske pravice in se mora izseliti iz stanovanja, najpotrebnejše prostore oziroma ob upoštevanju 158. člena SZ ustrezno najemno stanovanje. Izpodbijana odločitev sodišč nižjih stopenj je v skladu z navedenimi določili in z ugotovljenim dejanskim stanjem. To pa pomeni po presoji revizijskega sodišča, da sprejeta odločitev sodišč nižjih stopenj ne more biti materialnopravno zmotna.
prizadeta stranka v denacionalizacijskem postopku - najemnik
Najemnik poslovnega prostora (gostinski lokal) v stavbi, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ima položaj prizadete stranke v tem postopku zaradi vlaganj pri prenovi gostinskega lokala.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožniku mora biti priznana odškodnina, ustrezno usklajena z merili, ki se na področju odškodninskega prava odražajo zlasti v medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Ta veljajo tudi za vrednotenje posebnosti posameznih škodnih primerov oziroma škod.
ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 132/5, 508, 508/1, 509, 510.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 56, 56/2. ZIP člen 144, 144/2, 186, 186/5.
odgovornost za pravne napake - posebna evikcija - solidarna odgovornost zakoncev - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - prodaja nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini - učinki razdrte pogodbe
Bivša zakonca izmed katerih je eden ob soglasju drugega prodal skupno stanovanje, ki je bilo obremenjeno z zastavno pravico za posojilo, ki ga je najel eden izmed njiju za skupne potrebe, stanovanje pa je bilo potem prodano na dražbi v izvršilnem postopku in vzeto kupcu, morata vrniti slednjemu prejeto kupnino, ker je takšna pogodba po zakonu razdrta.
pritožba - nova dejstva v pritožbi - prodajna pogodba - kup na pokušnjo - plačilo kupnine
Vsebina pritožbe ni samo pravna opredelitev in sklicevanje na pravno podlago, ampak tudi navedba novih dejstev. Zato je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko ni obravnavalo tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo širitev trditvene podlage v primerjavi s tisto, ki jo je navedla v postopku na prvi stopnji (496a člen ZPP).
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti
Elementi sile, grožnje ali zvijače dajejo položaj upravičenca do denacionalizacije (po 5. členu ZDen) le osebi, katere premoženje je na podlagi pravnega posla prešlo v last države.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
Pravice za vložitev pravnega sredstva v imenu stranke (domnevni) pooblaščenec brez strankinega pooblastila nima. Izkazano pooblastilno razmerje med pooblaščencem in stranko je procesna predpostavka za dovoljenost pravnega sredstva (tudi revizije).
revizija - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija zahtevkov
Vrednost spora za ugotovitev pravice do revizije se ugotavlja po določbah 39. do 45. člena ZPP (prvi odstavek 39. člena ZPP).
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago (samo dejansko ali samo pravno, ali pa oboje), je zato za določitev pravice do revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 205. ZVD (1986) člen 2, 44, 46, 46/1.
povrnitev škode - nesreča pri delu - krivdna odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - varstvo pri delu
Delavec, ki za prihod na delo in odhod z njega uporablja bližnjico po provizoričnih, neprimernih stopnicah, ima pravico le do polovice odškodnine, pa čeprav delodajalec ni posebej prepovedoval takšne bližnjice.
ZPP (1977) člen 307, 382, 382/1, 385, 385/1.ZOR člen 132, 132/2, 371.
dopolnitev revizije - rok za revizijo - razlogi za revizijo - nova dejstva v reviziji - razdrtje pogodbe - kondikcija - zastaranje
Dopolnitev obrazložitve revizije, z dne 2.8.1999, je prepozna (prvi odstavek 382. člena ZPP). Sodba druge stopnje je bila pooblaščenki tožene stranke vročena dne 19.1.1999. Rok za vložitev revizije je potekel dne 18.2.1999. Ker gre za izredno pravno sredstvo, vezano na rok, revizijsko sodišče upošteva samo navedbe in predloge, ki so vloženi do poteka roka za vložitev revizije.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
SZ člen 41, 41/1-2, 58, 58/1, 156, 156/1.ZOR člen 2, 11, 18, 18/1, 18/2, 32, 32/1.
sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - ponudba za sklenitev najemne pogodbe - obvezne sestavine najemne pogodbe - dolžnosti najemodajalca - stanovanjska pravica
Najemodajalec mora ponuditi imetniku stanovanjske pravice v podpis najemno pogodbo za stanovanje na način, da jo lahko najemnik pred podpisom prouči in se posvetuje. Zahteva najemnika v tem smislu se ne šteje za odklonitev sklenitve pogodbe.
Zavezanec se je lahko lastninsko preoblikoval v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, vendar ne v delu družbenega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji predmet denacionalizacije in zavarovan s splošno določbo 88. člena ZDen in konkretno začasno odredbo o prepovedi razpolaganja in lastninskega preoblikovanja v tem delu.