zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Z navedbami, da se zaradi vinjenosti, pomirjeval in izgube spomina ni zavedal dejanja, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Preizkus primernosti izrečene kazni ni predmet odločanja v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZOR člen 154, 158, 192. ZVD člen 24, 25, 26. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 26, 28.
odškodninska odgovornost zasebnega delodajalca - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - teorija ratio legis - denarna odškodnina za negmotno škodo - tek zamudnih obresti pri ponovnem sojenju
Po teoriji ratio legis vzročnosti je pravno odločilen le tisti vzrok, ki obenem pomeni kršitev pravne norme in ga pravna norma glede na svoj cilj šteje za vzrok.
Po teoriji o naravni vzročnosti je vsak vzrok, brez katerega posledica ne bi nastala, že samostojen vzrok, za katerega stranka odgovarja. Ker ne ločuje med manj in bolj pomembnimi vzroki, večkrat odpove, saj ne pripelje do pravilne ("razumne", "pravične") rešitve spora.
Za odločitev o odškodninski obveznosti so pravno pomembne še druge okoliščine, ki skupaj z neposrednim vzrokom "v rednem teku stvari", "običajno", "praviloma" (navedeni pojmi opredeljujejo adekvatno vzročnost), pripeljejo do škode.
priznanje tujih sodnih odločb - ugovor nesodelovanja v postopku - dokazno breme - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila
Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.
Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392.ZZZDR člen 123, 123/2.
dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje - ukinitev preživnine - dovoljenost revizije matere polnoletnega preživljanca - zavrženje revizije
V pravdi za ukinitev preživnine, ki jo sproži oče zoper polnoletnega sina sta stranki oče (tožnik) in toženec (sin), ne pa mati toženca. Zato mati tudi nima pravice do vložitve revizije. V 2. odstavku 123. člena ZZZDR je določeno, da so starši dolžni preživljati svoje otroke po doseženi polnoletnosti le, če se redno šolajo ali če otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje.
ZSS člen 15, 15/4, 19, 19/1, 19/2.URS člen 157, 157/2.
izvolitev v sodniško funkcijo - predlaganje kandidatov s strani Sodnega sveta RS
Odločitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.
ZSS člen 32, 32-3, 36, 36/1.ZDT člen 23, 23/3, 23/5.
napredovanje državnih tožilcev - izpolnjevanje pogojev
Kršitev določbe 36. člena ZSS, ko Personalna komisija DT ni poslala kandidatom ocene njihovega tožilskega dela, ni bistvena za odločitev o stvari, saj komisija ni poslala ocene nobenemu kandidatu, za vse kandidate pa je ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. točko 32. člena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - adaptacija nepremičnine - obseg investicijskih vlaganj - pritikline stanovanjske hiše
Premoženje je bilo pridobljeno, nato pa še vrednostno povečano, z delom v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato odločitev o naravi te nepremičnine kot skupnega premoženja materialnopravno skladna z določbo drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Elementi nepremičnine (centralna kurjava, dimnik, kuhinjski elementi itd.) pomenijo skupaj s stanovanjsko hišo celoto in nepremičnine delijo pravno usodo celote. Ti elementi so sestavni del nepremičnine. Ni pomembno, ali se dajo fizično ločiti od nje. Gre namreč za pritikline, torej vse tiste stvari, ki so določene za stalno rabo celote.
predhodno vprašanje - sprememba statusa nepremičnine - javno dobro - prodaja nepremičnine
Ker je o spremembi statusa zemljišča že pred začetkom pravdnega postopka z dokončno odločbo odločil pristojni upravni organ, pravdno sodišče tega vprašanja ni moglo še enkrat obravnavati kot predhodnega vprašanja (člen 12. ZPP 1977).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD
Sam pobeg preko državne meje in tudi zatrjevani sovražni odnos do ljudske oblasti brez konkretizacije ravnanj v smislu 8.tč. 3.čl.
ZKLD, ki bi pomenila, da je obsojenec organiziral ali postal član ali podpiral društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ, ni kaznivo dejanje po omenjeni določbi, niti - glede na čas storitve v letu 1949 - kakšno drugo kaznivo dejanje.
Pri ustnem dovoljenju tožencu za uporabo samske sobe do preklica je šlo za prekarij.
Toženec, ki je v času vložitve tožbe nezakonito zasedal bivalniške prostore, je te v stanovanje preurejene prostore nezakonito zasedal tudi v času izdaje sodbe, saj še vedno z lastnikom stanovanja nima sklenjene najemne pogodbe.
razlastitev - status razlaščene nepremičnine - merila za opredelitev nepremičnine kot stavbnega zemljišča - kmetijsko zemljišče - odškodnina
Uporabiti je treba določbe ZRPPN, ki ima lastna merila za to, kaj se šteje kot stavbno zemljišče (39. člen). Zato bo mogoče ob določanju odškodnine za razlaščeno zemljišče šteti, da je bilo razlaščeno zemljišče, ki se šteje za stavbno zemljišče, le v primeru, če so izpolnjeni v ZRPPN povsem jasno določeni kriteriji za to, kaj se šteje za stavbno zemljišče (39. člen ZRPPN). V primeru pa, da kriteriji iz 39. člena ZRPPN niso izpolnjeni, pripada prejšnjemu lastniku odškodnina za razlaščeno kmetijsko zemljišče na način in pod pogoji, ki so določeni v 38. členu ZRPPN.
ZSR člen 40, 63.SZ člen 8, 8/4, 117, 129. ZPDS člen 4.
privatizacija stanovanj - zavrnitev zahteve za odkup - službeno stanovanje - hišniško stanovanje
Dejstvo, da je se je tožnica sicer vselila v hišniško stanovanje, a je kasneje nehala opravljati hišniška dela, ne vpliva na spremembo namembnosti stanovanja, ki je še naprej ostalo hišniško, saj namen in lastnina na stanovanju ne moreta biti odvisna od trenutne pripravljenosti stanovalca, da opravlja hišniška dela in čisti stavbo. Prenehanje opravljanja del lahko vpliva samo na obseg tožničinih pravic do spornega stanovanja in na njeno dolžnost do izselitve.
zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - sprememba tožbe
Do škodnega dogodka in nastanka škode je prišlo 4.12.1990. Tožba proti četrtemu tožencu je bila vložena 4.4.1997. Ugovoru zastaranja odškodninske terjatve četrtega toženca je sodišče utemeljeno sledilo in ob pravilni uporabi 376. člena ZOR tožbeni zahtevek proti temu tožencu kot neutemeljen zavrnilo (v času od nastanka škode namreč ni potekel le subjektivni triletni rok iz prvega odstavka 376. člena ZOR, ampak tudi absolutni zastaralni rok iz drugega odstavka istega člena ZOR).
Tožeča stranka ne izpodbija veljavnosti sodne poravnave, ki je bila 14.6.1994 sklenjena pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, enoto v Ljubljani pod opr. št. Nz 261/93, niti veljavnosti zadolžnice.
Zahteva le ugotovitev, da je šlo za oderuško pogodbo in znižanje kupnine za kupljeni del nepremičnine. Ker navaja, da je kupnino že v celoti plačala in prodala sporni del nepremičnine, zahteva le vračilo zneska 125.000,00 nemških mark v tolarski protivrednosti. Njena utemeljitev, da je morala najeti kredite in od-plačevati obresti ter da lokala ni prodala za tako ceno, kot je predvidevala, kažejo na to, da njena poslovna odločitev ni bila dobra. Da bi bila izsiljena, pa tožnica ni dokazala.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, saj sta upoštevali poravnalni sporazum obeh polnoletnih pravdnih strank po 1089. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l.SFRJ, št. 29/78 do 57/89), poleg tega pa sta ugotovili, da poravnalni sporazum ni v nasprotju s predpisi (81. člen ZZZDR) in družbeno moralo.
Tožnica pri sklicevanju na načelo enake vrednosti dajatev prezre drugo temeljno načelo obligacijskega prava, to je načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij iz 10. člena ZOR. Dogovor, da gredo investicije v lokal v tožničino breme, ni v nasprotju z nobenim prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Tožnica si je ob sklepanju najemne pogodbe lahko izgovorila manj pravic ali težje pogoje, kot bi se dogovoril kdo drug.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20847
ZKP člen 371, 371/1-11. KZJ člen 169, 169/3. KZ (1977) člen 186.KZ člen 3, 3/1, 250, 250/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - časovna veljavnost kazenskega zakona - kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic - kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - ček
Če so elementi očitanega kaznivega dejanja po 3.odst. 250.čl. KZ v razlogih prvostopne sodbe povsem v skladu s krivdorekom, nadaljnje ugotovitve o načinu pridobitve čekovnih blanketov, ki so navedene le v obrazložitvi izrečene kazenske sankcije, niso pomembne za ugotovitev dejanskega stanja niti za pravno opredelitev kaznivega dejanja, zato ne predstavljajo kršitve določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Ker gre v določbah 3.odst. 169.čl. KZJ in 3.odst. 250.čl. KZ za povsem identično kazenskopravno varstvo z enako predpisano sankcijo, bi bilo glede na določbo 1.odst. 3.čl. KZ potrebno uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja - leta 1992, to je 3.odst. 169.čl. KZJ.
Čeprav je obsojenka ponaredila le podpis čekovnega blanketa, ni pa vpisala preostalih bistvenih sestavin čeka (datuma, zneska, upravičnca do vnovčitve čeka), ne gre za kaznivo dejanje po 186.čl. KZ-77, ampak za kaznivo dejanje po 3.odst. 169.čl. KZJ. Pred ponareditvijo je namreč kazenskopravno varovan podpis upravičenega imetnika tekočega računa.
ZTLR člen 20, 28, 28/4, 30, 30/2. ODZ paragraf 1468.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Priposestvovanje ureja ZTLR v 28. členu, kjer v četrtem odstavku omogoča pridobitev lastninske pravice dobrovernemu posestniku nepremičnine po preteku dvajsetih let. Po pravnem pravilu paragrafa 1468 ODZ je znašala najdaljša priposestvovalna doba 30 let, toda z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča je bila skrajšana na 20 let (načelno mnenje z dne 4.4.1960 - Zbirka sodnih odločb, št. V/1 - 1960). Ker se dobrovernost posesti domneva, je moral toženec dokazati posest, tožnik pa je lahko dokazoval, da ni bila dobroverna. Tožniku je uspelo dokazati, da je bil toženec v slabi veri od leta 1983 dalje, tožencu pa je uspelo dokazati, da je izvajal posest na spornem zemljišču vsaj 20 let pred tem.