ZDoh-2 člen 97, 97/2, 102. ZPP člen 374, 374/2, 377. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - osebni stečaj - čas odsvojitve kapitala - zavrženje predloga
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavženje predloga
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu za dopustitev revizije je namreč zgolj navajal, da se v obravnavani zadevi odpirajo pomembna pravna vprašanja in da so mu bile kršene pravice iz 22. in 23. člena Ustave, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče.
ZDDPO-2 člen 70, 70/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - glavna obravnava v upravnem sporu - ponovljeni postopek pred sodiščem - zavzeto materialnopravno stališče v predhodnem sojenju - presoja listin
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Upravno sodišče od drugačnem materialnopravnem stališču presoja ustreznost vloge, dane v davčnem postopku, ne da bi izvedlo glavno obravnavo.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
Razlog za izostanek obrazložitve o tem, katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel v dneh, ko je imel predviden počitek, je v zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da je za presojo bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile, in da tožnik ni imel 24 ur prosto. V resnici je ravno nasprotno. Za presojo je odločilno vprašanje, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma, kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Sklep o popravi je sklep procesne narave in v njem do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Izpodbijati ga je mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožnik uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, vendar tudi to neutemeljeno, saj je sodišče dolžno uporabiti tisto vrednost odvetniške točke, ki velja v času odločanja.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - ugoditev pritožbi
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da so podane ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo, zato presoja le, ali bi te kršitve oziroma pomanjkljivosti pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo.
obnova postopka - novo izvedensko mnenje - novo dejstvo - nov dokaz
Stališče tožnice, da gre v takem primeru za nov dokaz, ni pravilno. Če namreč stranka glede iste dokazne teme (ki se v tej zadevi nanaša na vprašanje razsodnosti toženca) predlaga novega izvedenca, to ne predstavlja novega dokaza, temveč predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že izveden.
Tudi izhodišče revizije, da naj bi v takem primeru šlo za novo dejstvo, ni pravilno. Sklicuje se namreč na mnenji dveh izvedencev, vendar je enačenje teh mnenj z novim dejstvom napačno, saj drugačno izvedensko mnenje predstavlja le novo (drugačno) strokovno oceno o razsodnosti (prištevnosti) toženca, ki bi jo bilo tudi sicer treba najprej soočiti z dosedanjim izvedenskim mnenjem (in različnimi mnenji izvedencev v številnih postopkih, v katerih je udeležen toženec).
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je svojo odločitev o preuranjenosti zahtevka oprlo na uporabo Splošnih pogojev, na katere se nobena od strank ni sklicevala, strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - stroški postopka
Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP, je tisti sklep, s katerim je sodišče druge stopnje s formalno odločitvijo končalo postopek (npr. sklep o zavrženju prepozne, nepopolne ali nedovoljene pritožbe, sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju in podobno). Med takšne sklepe ne spada sklep o pravdnih stroških, ne glede na to, ali je izdan skupaj z odločbo o glavni stvari ali samostojno, kot v tem primeru.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo pravilo o pravnomočno že razsojeni stvari iz 319. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, ob upoštevanju dejstva, da je izvršilno sodišče v postopku nasprotne izvršbe zahtevo tožeče stranke (tam dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi) na plačilo zakonskih zamudnih obresti od neutemeljeno izterjanega zneska zavrnilo z obrazložitvijo, da je obseg zahtevka po nasprotni izvršbi omejen zgolj na vrnitev tistega, kar je bilo z izvršbo dobljeno.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.
javni uslužbenec - sprememba kraja opravljanja dela - premestitev
Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU.
Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
ničnost vpisa v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - prekluzivni rok - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe na ničnost vpisa nima več pravnega interesa za ugotovitev ničnosti sporazuma o združitvi poslovnih deležev.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved večjemu številu delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja v postopku odpovedi večjemu številu delavcev.
Pravne osebe voljo oblikujejo preko svojega personalnega substrata, zato se pri ugotavljanju pogodbene volje pravnih oseb presoja pogodbena volja osebe, ki je v imenu pravne osebe pogodbo sklenila.
Določba prvega odstavka 248. člena ZGD-1 je uporabljiva v primerih, v katerih bi družba posredno ali neposredno s svojimi sredstvi (prek darila, posojila, odpusta dolga ali kako drugače) nekomu tretjemu omogočila postati njen delničar. S tem bi zmanjšala svoje premoženje, pridobitelj pa bi lahko pridobival že obstoječe delnice, ne da bi se sočasno povečala denarna sredstva, ki bi se vnesla v družbo. Ravnanje tožeče stranke ni nično na podlagi prvega odstavka 248. člena ZGD-1, ker je dovoljeno na podlagi izjeme iz tretjega odstavka 248. člena in 251. člena ZGD-1.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.
ZVPNPP člen 4, 5, 5/1-4, 14, 14/1, 15, 15-1, 15.a, 15.a/1.. ZP-1 člen 2, 56, 56/3, 156, 156/1.
kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - opis prekrška - konkretizacija - opisano dejanje ni prekršek - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - generalna klavzula - kršitev dolžne skrbnosti - poklicna skrbnost - neresnična informacija - zavajajoča ponudba - cena - akcijsko znižanje - konkurenčno ravnanje
Pri opredelitvi poslovne prakse kot zavajajoči morajo biti predhodno kumulativno izpolnjeni pogoji nepoštene poslovne prakse iz splošne prepovedi, določene v generalni klavzuli iz 4. člena ZVPNPP. Vrhovni državni tožilec zato pravilno ugotavlja, da je element generalne klavzule (nasprotovanje zahtevam poklicne skrbnosti) v konkretnem delu opisa prekrška ostal nekonkretiziran, prav tako tudi iz obrazložitve prekrškovne odločbe in sodbe okrajnega sodišča ni mogoče razbrati, da bi pristojna organa ta element ugotavljala in ga obrazložila, zato gre za kršitev materialnih določb zakona po 1. točki 156. člena ZP-1.
Pravna oseba kot trgovska družba svobodno presoja, katere izdelke v trgovini bo ponudila z rednimi cenami in v kakšnem cenovnem razponu, zato je v njeni prosti domeni, na kakšen način bo zasledovala tržne zakonitosti. Če se pri tem katera od drugih konkurenčnih trgovskih družb odloči, da bo enake izdelke ponujala po akcijskih cenah, ki bodo nižje od rednih cen njenih konkurentov, to samo po sebi ne sme biti podlaga za začetek postopka o prekršku zoper trgovsko družbo, ki se za tak tržni ukrep ne odloči in ponuja svoje izdelke po rednih cenah in te oglašuje resnično kot najnižje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje funkcije - imenovanje novega zastopnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja?
2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?