V predlogu za izdajo svetovalnega mnenja je poudarjeno, da glede spornega pravnega vprašanja sodne prakse višjih sodišč sploh ni. S podajo svetovalnega mnenja bi Vrhovno sodišče preseglo pooblastila, ki mu jih daje četrti odstavek 206. člena ZPP. Namen le - tega je namreč izključno v razlagi pravnih pravil v funkciji ex-ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
Dodaten razlog, ki prav tako utemeljuje zavrženje predlagateljevega predloga pa je, da predlog ni bil vložen v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična revizija - postulacijska sposobnost - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog ni dovoljen.
Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP). V obravnavanem primeru je tožnik sam vložil predlog za dopustitev revizije in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem izpitu. Poleg tega pa tudi ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost investitorja - odgovornost izvajalca del - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob ugotovljenih kršitvah varnostnih ukrepov na gradbišču zaključilo, da toženka kot investitorka v danem primeru ni bila dolžna izvajati varnostnih ukrepov ter izvajati nadzora nad varno izvedbo del.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029912
OZ člen 635, 635/1, 636.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok - zastaranje - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilna je presoja nižjih sodišč, da tožnik ni zamudil enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ. Toženki svojega dokaznega bremena nista zmogli.
Predlagateljica v predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano, še manj pa izkazano. Njen predlog je zato nepopoln.
SPZ člen 12, 213, 219, 222. ZPP člen 3567a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vznemirjanje lastninske pravice - prekomerno izvrševanje služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva v primeru, ko tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med dokaznim postopkom (največkrat iz mnenja izvedenca), zviša tožbeni zahtevek, ki se nanaša na isto vrsto škode, treba šteti, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 12. 6. 2006 dejansko le zvišala prvotni zahtevek glede na spremenjene okoliščine. Nepotrebna zavrnitev prvotno postavljenega zahtevka tako nikakor ne more biti podlaga za uporabo drugega odstavka 389. člena ZOR, ki je določal, da se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba zavrnjena.
Zaradi inflacije v zakonu določena minimalna zavarovalna vsota začne izgubljati vrednost od uveljavitve dalje. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valoriziralo od dneva uveljavitve zvišanih zakonsko določenih najnižjih zavarovalnih vsot do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje in ne šele od škodnega dogodka dalje.
Toženki imata prav, ko opozarjata, da bo zaradi obveznosti plačila davka od odškodnine za izgubljeni zaslužek njuna obveznost višja od prisojenih neto zneskov. To sta ugotovili tudi sodišči prve in druge stopnje. To pa pomeni, da imata toženki tudi prav, ko opozarjata, da bo limit iz 19. člena ZOZP/94 dosežen prej. Utemeljeno tudi opozarjata, da zato, ker so jima že pravnomočno prisojeni neto zneski in bosta imeli po zgoraj navedenih kogentnih določbah davčne zakonodaje ob plačilu teh zneskov obveznost plačila davka, v davčnem postopku ne bosta mogli več ugovarjati, da je limit dosežen. Zato je treba v izreku sodbe obveznost toženk omejiti.
Nosilna teza pritožbe nasprotne udeleženke je, da med državama Slovenijo in Črno Goro ni bila sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznavanju in izvršitvi sodnih odločb. To pa še ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje sklepa sodišča Črne Gore v konkretnem primeru. Pomembno je, ali pravila o priznanju tujih sodnih odločb Republike Črne Gore omogočajo priznanje sodnih odločb Republike Slovenije. Kdor nasprotuje priznanju, mora trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča táko okoliščino in torej drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
predlog za dopustitev revizije - izročitev in izpraznitev nepremičnine - poslovni prostor - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastnine - aktivna legitimacija solastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristransko sojenje - izločitev sodnika - izločitveni razlog - zavrnitev predloga
Nekonkretizirane navedbe o funkcijski in zasebni prepletenosti treh sodnikov, ki obravnavajo zadeve, v katerih je predlagateljica stranka postopka, ne dajejo podlage za ugotovitev, da je ogrožena objektivna nepristranskost sojenja. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice ali sodnika lahko sicer pomenijo razlog za izločitev, ne morejo pa per se pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00029913
OZ člen 1018, 1022, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 382/2, 408, 408/1, 409, 409/1.
najemna pogodba - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - poroštvo - odgovornost poroka - zakonita subrogacija - regresna terjatev - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - iztožljiva terjatev - naturalna terjatev - dopuščena revizija
Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti.
SPZ člen 222. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - prenehanje služnosti - utesnitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - ugovor res iudicata
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je postavljen zahtevek za utesnitev - ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišče obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot.
- ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno.
- ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to je glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) upoštevati znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari - toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031311
OZ člen 131. ZFPPod člen 12, 15, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - nelikvidnost - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ, oziroma, ali je lahko 131. člen OZ "drugi zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.
Predlagateljica v predlogu izpostavlja okoliščine, ki naj bi pomenile utemeljen dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem A., pri tem pa spregleda, da je bilo v obravnavani zadevi s sklepom Vrhovnega sodišča I R 75/2018 v sporu o pristojnosti, sproženem s strani Okrožnega sodišča A., odločeno, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče A., saj gre za spor iz najemnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - tožba za razveljavitev sodne poravnave - veljavnost sporazuma - zmota - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).