CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00024536
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42. ZDen člen 66.
dopuščena revizija - odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- če in kakšen vpliv na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine upravičencu do denacionalizacije ima dokončna upravna odločba o ničnosti takšne odločbe o denacionalizaciji;
- ali lahko preneha lastninska pravica na nepremičnini, pridobljeni s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, že zgolj z dokončnostjo upravne odločbe, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu.
izvršilni postopek - pritožba, ki se obravnava kot revizija - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnica v laični vlogi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3- 8, 3- 14.. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1931) člen 141.. Kazenski zakonik Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ, 1947) člen 15.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrajna sila - obarvani naklep - drugačna pravna presoja dejanja
Vsa kazniva dejanja iz 3. člena ZKLD so morala biti storjena z obarvanim naklepom. V storilčevem naklepu je moral obstajati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Ta namen je moralo sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti (z dokaznim postopkom) kot enega od bistvenih zakonskih znakov kaznivih dejanj in to pri 2. členu ZKLD, kakor tudi pri posameznih kaznivih ravnanjih iz 3. člena ZKLD.
Iz pravnomočnega zaključka izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče dopustilo možnost, da je obsojenec ravnal v skrajni sili, ker so mu člani oborožene tolpe zagrozili z orožjem in maščevanjem, če jih bo prijavil varnostnim organom. Takšno ravnanje pa je že v času storitve očitanega kaznivega dejanja, v skladu z določbo prvega odstavka 15. člena Splošnega dela Kazenskega zakonika Federativne ljudske republike Jugoslavije, izključevalo kazensko odgovornost storilca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024683
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1.
kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - blanketna norma - konkretizacija kršitve - prištevnost - actio libera in causa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilno dejstvo - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obsojenec je bil spoznan za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, pri čemer se mu kršitev (natančno) določene oziroma predpisane hitrosti vožnje ni očitala. Skladno z navedenim natančno opredeljena hitrost vožnje ne predstavlja odločilnega oziroma pomembnega dejstva.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke izpodbijane pravnomočne sodbe, da dejstva v zvezi z obsojenčevim pitjem in sicer, kdaj je začel piti in kaj je pil, za presojo njegove kazenske odgovornosti niso pomembna.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč in poudarja, da izvedenec cestnoprometne stroke glede vprašanj, povezanih s telesnimi poškodbami, ni primeren dokaz.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023219
Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5. ZZavar-1 člen 483, 483/11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava upravne odločbe - ponovno odločanje o zahtevi - molk organa - nastop fikcije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi?
- Ali sme nacionalno sodišče na prvo vprašanje odgovoriti, ne da bi pred tem na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage 5. točke 58. člena Direktive Solventnost II?
upravljanje večstanovajskih stavb - etažna lastnina - poslovni prostor - stroški upravljanja - stroški obratovanja - zastaranje terjatve upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Namen določbe 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ je v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov stanovanj. Nasprotno pa ni podana potreba po izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov poslovnih prostorov, saj enoletni zastaralni rok iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ ne pride v poštev v primeru poslovnega odjema, ki se po naravi stvari nanaša na poslovne prostore.
dopuščena revizija - glavna obravnava v upravnem sporu - zaslišanje stranke
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ki v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in ni zaslišalo tožeče stranke, temveč je odločilo na seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
ZGD-1 člen 263. ZFPPIPP člen 43, 43/1-2, 44, 44/1, 44/2.
odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - opustitev - huda malomarnost - lahka malomarnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 mora član organa nadzora delovati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Predpisana je torej skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati strokovna pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Ugotovitev opustitve takšne skrbnosti pri delovanju, ki ima znake kršitve iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, pomeni kršitveno ravnanje, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjeno z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže težje oblike krivde. Huda malomarnost pa je podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom. Da bi sodišče smelo ugotavljati višjo stopnjo krivde, pa bi tožeča stranka morala (pravočasno) ponuditi ustrezno trditveno podlago in predlagati dokaze.
prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - ničnost pogodbe
Treba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z družbe na njenega delničarja, lahko posežemo le s pravili obligacijskega prava.
Tožena stranka (v konkretnem primeru banka) v razmerju do prve tožnice in drugega tožnika ter kapitalskih vprašanj v njuni zvezi predstavlja tretjo nepovezano osebo, ki je ne zavezuje prepoved vračila vložka in jo je v pravnem prometu praviloma treba varovati. Če oseba izpolni obveznost druge osebe, imetnika poplačane terjatve pri tem praviloma ne obremenjujejo razlogi, zaradi katerih je prva oseba izpolnila obveznost druge osebe. To pa zgolj izjemoma ne velja v primerih, ko prejemnik izpolnitve le-to sprejme, čeprav ve ali je očitno in bi zato moral vedeti, da je pogodbena stranka, ki je plačala dolg druge osebe, s tem ravnala nezakonito, kot npr. v danem primeru v nasprotju z 227. členom ZGD-1.
kogentne določbe zakona - podlaga pogodbene obveznosti - causa (kavza) - varovani pas državne ceste - plačilo nadomestila za uporabo - dopuščena revizija
Po določbi prvega odstavka 39. člena OZ mora imeti vsaka pogodbena obveznost dopustno podlago (razlog). Če je nima ali je nedopustna, je pogodba nična (četrti odstavek 39. člena OZ).
Sodišči nižjih stopenj sta videli protidajatev tožene stranke v zagotavljanju obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A., ne da bi natančneje pojasnili (raziskali), v čem naj bi tožena stranka omogočila posredno dostopnost do Hotela A.
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 16, 86. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
dopuščena revizija - dolgoročni najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - pravilnik - delna ničnost - razlaga pogodb - skupen namen pogodbenih strank - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno šteli, da je določba najemne pogodbe o valorizaciji najemnine na podlagi mesečnega indeksa inflacije, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v celoti brez pravnega učinka, ker nasprotuje določbam Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023220
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 448. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - razlaga Slovenskih računovodskih standardov (SRS) - glavna obravnava v upravnem sporu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– Ali obstaja pravna podlaga za zadržani oziroma omejeni sodni nadzor nad odločbami, s katerimi Agencija za zavarovalni nadzor odloča o pridobitvi kvalificiranega deleža?
– Ali Upravno sodišče Republike Slovenije lahko odreče presojo tožbenih očitkov, ki se nanašajo na računovodske standarde, z utemeljitvijo, da naj bi Agencija za zavarovalni nadzor kot sektorski regulator imela odločilno vlogo pri razlagi pravil stroke?
– Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije opraviti glavno obravnavo kljub določbi 448. člena ZZavar-1, glede na določbo 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in določbo 23. člena Ustave Republike Slovenije?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - družinsko podjetje kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi na drugi stopnje se določi Višje sodišče v Ljubljani.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ravnanje tožene stranke glede na ugotovljeno dejansko stanje prvostopnega sodišča šteti za hujše kršitve zakonite in moralne dolžnosti do zapustnice, ki bi kazali, da so dejansko in objektivno izpolnjeni pogoji za razdedinjenje tožene stranke, kot ga določa 42. člen ZD, da ta ni upravičena niti do nujnega dednega deleža po zapustnici.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - pravnomočna odločba o prekršku - dvom v prištevnost - novi dokazi in nova dejstva - razlaga zakona - jezikovna razlaga zakona
S tožilčevo ekstenzivno (jezikovno) razlago, po kateri bi poleg besedoslovnih, slovničnih in slogovnih pravil za iskanje pravega pomena zakonske določbe po 4. točki prvega odstavka 171a. člena ZP-1 uporabili še druge razlagalne metode, bi nedopustno prestopili besedni pomen norme, za kar pa ni zakonske podlage. Iz citirane določbe jasno izhaja, da mora iz novo ugotovljenih dejstev in novo predloženih dokazov očitno izhajati, da storilec ni storil prekrška, vendar samo zaradi razloga, ker o njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni podatki. Tako imenovane novote na podlagi tega izrednega pravnega sredstva ne morejo biti usmerjene k izpodbijanju pravno odločilnih dejstev, ki se nanašajo na obstoj prekrška ali odgovornost zanj, saj zakon za kaj takega ne daje podlage.
pritožba - razlogi za pritožbo - nepravdni postopek
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00024550
ZPP člen 8, 378.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - pravni posel - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene
Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni dokazala trditev, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.