plačilo sodne takse - predlog za dopustitev revizije - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - višina sodne takse
Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta že v predlogu za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00024598
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZNP člen 44, 47. URS člen 2, 14, 21, 22, 23, 34, 35, 39, 49, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - delni odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - načelo sorazmernosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče bi, če bi po uradni dolžnosti raziskovalo, oblikovalo in iz toženkine vloge samoiniciativno (iz)luščilo potencialno pomembna sporna pravna vprašanja, s tem očitno preseglo svoj pasivni, nepristranski in ambivalenten položaj, ki ga ima v razmerju do pravdnih strank z enakimi možnostmi tudi v predlagalnem postopku za dopustitev revizije. Predvsem pa bi revizijsko sodišče na ta način postopalo v nasprotju z naravo predmetnega postopka, ki v nobenem primeru ne pomeni še ene dodatne pritožbene stopnje. V razmerju do že pravnomočne sodne odločbe gre le za vnaprej predvideno možnost izredne dopustitve pomembnega in osredotočenega pravnega vprašanja, katerega namen že v zasnovi presega zasebno ambicijo le konkretnega primera, pa čeprav je nanjo eksistencialno vezan.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnice
Upoštevaje dolžničino stalno prebivališče je treba pritrditi Okrajnemu sodišče v Celju, da gre za kraj, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 6, 6/2, 131.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - skok z višine na reševalno blazino - dolžna skrbnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - sorodstveno razmerje med sodnikom okrajnega sodišča in stranko v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - majhno sodišče
Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na majhnost obeh sodišč, povezanost sodnikov obeh sodišč in tudi dejstvo, da je bilo z Okrajnega sodišča v Novem mestu prenesena pristojnost na drugo sodišče v večih civilnih postopkih, v katerih sta udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama, okrnjen videz nepristranskosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00024535
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZD člen 172, 172/1, 222.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišč - povrnitev premoženjske škode - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je med ravnanjem toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
Vprašanje, ali je obsojeni pred zatajitvijo predmeta poravnal leasing obroke in v kolikšnem obsegu, za presojo vrednosti predmeta kaznivega dejanja in s tem pravne kvalifikacije le-tega, ni pravno relevantno. Za presojo obstoja in pravne kvalifikacije kaznivega dejanja je treba upoštevati dejansko vrednost odtujenega predmeta.
ZD člen 133, 136, 138, 221, 221/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pozneje najdeno premoženje - obseg zapuščine - sprememba obsega zapuščine - dedna izjava - odpoved dedovanju - pravni interes za tožbo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se v primerih, ko pozneje najdeno premoženje po njegovi vrsti in/ali vrednosti bistveno spreminja obseg zapuščine, dedna izjava oziroma odpoved dedovanju, podana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, nanaša tudi na kasneje najdeno premoženje;
2. ali je po določbi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju pozneje najdeno premoženje vse tisto (nepremično) premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, čeprav so nekateri ali vsi dediči vedeli za to premoženje že v času zapuščinske obravnave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot zapustnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.
V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.
Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.
Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.
Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
pripor - koluzijska in ponovitvena nevarnost - vplivanje na priče - beneficium cohaesionis - posebne okoliščine - predkaznovanost
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v delu, ko vložniki zatrjujejo, da ni izkazano, da je ravno obdolženi H. K. izvajal pritiske na potencialne priče. Iz ugotovljenega dejanskega stanja je res izhajalo, da so priče dogodka prejele sporočila, ki jih je mogoče razumeti kot grožnjo ali vsaj pritiske nanje in se nanašajo na v tem postopku obravnavani kaznivi dejanji, ne pa tudi, da sta predmetna sporočila pisala obdolženca, niti da sta pisanje takšnih sporočil komu naročila. Očitanih ravnanj zgolj na podlagi sorodstvene povezave, ali celo ugotovitve, da so to počeli Romi, ni mogoče samodejno pripisati obdolžencema, če njuna konkretna ravnanja v tej zvezi niso razvidna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so podani vsi elementi za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve in posledično plačila uporabnine, to je v situaciji, ko zaradi objektivne nemožnosti uporabe nepremične to uporablja zgolj služnostni upravičenec (služnost rabe stanovanja in užitka) na podlagi veljavne pogodbe z drugim solastnikom nepremičnine in pri tem prvemu solastniku nepremičnine souporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa se, četudi je za to imel vse možnosti, ni poslužil postopka razdelitve solastne nepremičnine v nepravdnem postopku ali podal drugih predlogov, skladnih z merili iz 66. člena SPZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja ai gre za nedopustno ravnanje pri izvedbi stopnišča, ki ne ustreza standardom normalne pohodne površine, če sporna stopnica bistveno odstopa od predhodnih, saj je višja za 8,5 cm oz. 58,62% oz. 5,5 cm ali 31,43% ob dejstvu, da gre za stopnišče v naklonu, kjer globinska predstava ni možna in gre za ritmično gibanje, stopnišče pa izvedeno v nasprotju z DIN standardom 180634, ki predstavlja tehnično smernico in priporočilo in se s tem posega v gradbene uzance.