dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sklep sodišča druge stopnje - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi kupovalka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep o preoblikovanju sklepa o izročitvi nepremičnine z dne 4. 4. 2008.
V prvem odstavku 10. člena ZIZ je določeno, da je (le) zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Ker izpodbijani sklep sodišča druge stopnje ni sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrženju ali zavrnitvi predloga za izvršbo, revizija v konkretnem primeru ni dovoljena.
ZD člen 133, 136, 138, 221, 221/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pozneje najdeno premoženje - obseg zapuščine - sprememba obsega zapuščine - dedna izjava - odpoved dedovanju - pravni interes za tožbo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se v primerih, ko pozneje najdeno premoženje po njegovi vrsti in/ali vrednosti bistveno spreminja obseg zapuščine, dedna izjava oziroma odpoved dedovanju, podana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, nanaša tudi na kasneje najdeno premoženje;
2. ali je po določbi prvega odstavka 221. člena Zakona o dedovanju pozneje najdeno premoženje vse tisto (nepremično) premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, čeprav so nekateri ali vsi dediči vedeli za to premoženje že v času zapuščinske obravnave.
Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.
Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.
Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot zapustnik - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.
V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO
VS00024536
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42. ZDen člen 66.
dopuščena revizija - odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa - ničnost odločbe o denacionalizaciji - posledice ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- če in kakšen vpliv na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji o vrnitvi nepremičnine upravičencu do denacionalizacije ima dokončna upravna odločba o ničnosti takšne odločbe o denacionalizaciji;
- ali lahko preneha lastninska pravica na nepremičnini, pridobljeni s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, že zgolj z dokončnostjo upravne odločbe, zoper katero je vložena tožba v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
»Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je prva toženka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po prepričanju Vrhovnega sodišča taka okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00024535
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZD člen 172, 172/1, 222.
dopuščena revizija - odgovornost države za delo sodišč - povrnitev premoženjske škode - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - obstoj oporoke - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - kopija oporoke - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je med ravnanjem toženke in vtoževano škodo podana vzročna zveza.
Revizija se dopusti glede vprašanja ai gre za nedopustno ravnanje pri izvedbi stopnišča, ki ne ustreza standardom normalne pohodne površine, če sporna stopnica bistveno odstopa od predhodnih, saj je višja za 8,5 cm oz. 58,62% oz. 5,5 cm ali 31,43% ob dejstvu, da gre za stopnišče v naklonu, kjer globinska predstava ni možna in gre za ritmično gibanje, stopnišče pa izvedeno v nasprotju z DIN standardom 180634, ki predstavlja tehnično smernico in priporočilo in se s tem posega v gradbene uzance.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
URS člen 14, 14/2, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 560, 560/2.
postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka - enakost pred zakonom
Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.
ZPP člen 73, 73/4, 73/5, 339, 339/2-8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2. ZNP člen 37.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pritožba - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker izjave sodnic vsebujejo tudi stališča glede utemeljenosti zahteve za izločitev, ki so vsebinsko enaka oziroma podobna razlogom, zaradi katerih je predsednik višjega sodišča zahtevo zavrnil, Vrhovno sodišče zaključuje, da so izjave višjih sodnic lahko vplivale na odločitev predsednika višjega sodišča in bi zato morale biti vročene pritožnikom v izjavo. Ker to v konkretnem primeru ni bilo storjeno, je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
dopuščena revizija - neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri podaji upnikove izjave po tretjem odstavku 20a. člena ZIZ nujno navesti, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti, ali zadostuje, da je zapadlost mogoče določiti na podlagi določb izvršilnega naslova, ob upoštevanju določil obligacijskega prava.