nepravdni postopek - zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZD v zapuščinskem postopku ne predvideva revizije. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - vodja vpisnika
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.
dovoljenost revizije - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - osebni stečaj - ločitvena pravica - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo
Ni mogoče šteti, da vložena tožba nima podlage v nobenem predpisu, že samo zato, ker bi bila morda na pravdo (zaradi uporabe napačne določbe konkretnega predpisa) napotena napačna oseba. Če je izdan napotitveni sklep in se tožnik ravna po njem, tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni mogoče zavreči.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 128, 128/5, 201, 201/4, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - etažni lastniki kot tožniki - formalno sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je vrednost prvotnega tožbenega zahtevka nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00026309
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 3a, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45, 45/1.
načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Izpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pošteno sojenje - pravica do obrambe - pravica do izjave - pravica do kontradiktornosti - vročanje vloge v odgovor - odgovor obdolženca na predlog državnega tožilca
S tem, ko je zunajobravnavni senat sicer vročil predlog tožilstva za podaljšanje pripora in obrambi določil rok 24 ur, da se o njem izjavi, nato pa še pred potekom tega roka sprejel odločitev, je ravnal v nasprotju z načelom poštenega sojenja in v škodo obdolženca kršil njegovo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00024494
ZDen člen 88, 88/1, 88/3. OZ člen 131, 352, 352/1, 352/2. SZ člen 117. ZOR člen 376.
privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - nepogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - zastaranje odškodninske terjatve
Druga tožnica je uveljavljala odškodnino na temelju nepogodbene odškodninske odgovornosti. Tako po OZ kot po ZOR zastara (nepogodbena) odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok, prvi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR); v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok, drugi odstavek 352. člena OZ in 376. člena ZOR). Izvorni škodni dogodek je bila sicer res sklenitev prvotne nične pogodbe, a ta trenutek ne sovpada s trenutkom nastanka škode ali s trenutkom, ko je druga tožnica za škodo izvedela. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da ji je škoda nastala šele z odvzemom nepremičnine, to je, ko je bila ta pravnomočno vrnjena v last denacionalizacijski upravičenki.
Drugi odstavek 199.a člena ZKP odreditev hišnega pripora veže na objekt, v katerem obdolženec stalno ali začasno prebiva, zgolj izjemoma pa se lahko prestaja tudi v javnih ustanovah za zdravljenje ali oskrbo. Ni pa mogoče hišnega pripora odrediti v ustanovah, v katerih veljajo posebni režimi, med katere spada tudi Center za tujce.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je zavzelo stališče, da je vročitev tožbe na podlagi pravil o fikciji vročitve pravilna oziroma možna tudi na naslovu, kjer tožena stranka dejansko ne prebiva, ima pa na tem naslovu formalno prijavljeno stalno prebivališče.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko obstaja služnostna pravica na stvari v solastnini in ali ta preneha, kadar so podane okoliščine iz prvega odstavka 224. člena SPZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - prenos pristojnosti na drugo sodišče - stvarna pristojnost rednega in specializiranega sodišča - delovno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razloga smotrnosti (predvidene združitve postopkov zoper solidarne dolžnike) ni mogoč prenos pristojnosti s sodišča splošne pristojnosti na specializirano delovno sodišče. Združitve postopkov namreč s samo delegacijo pristojnosti ni mogoče doseči. Uresničitev možnosti, da se več postopkov združi v skupno obravnavanje, je odvisna od presoje sodišča, ki postopke vodi. Predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, je tako sicer lahko razlog za delegacijo, a le izjemoma. V primerih, ko so za postopke, ki naj bi se združili, pristojna sodišča različnih vrst (v obravnavanem primeru sodišče s splošno pristojnostjo in specializirano delovno sodišče), takšna izjema ne pride v poštev.
povrnitev premoženjske škode - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina odškodnine - višina dohodkov - prikrajšanje - izgubljeni dohodek - zmanjševanje škode - občasno delo - delo na črno - denarna socialna pomoč - dokazni standard - uporaba prostega preudarka - dopuščena revizija
Denarna socialna pomoč, ki je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, je lahko primerna metoda (merilo) za izračun višine prikrajšanja.
Uporabo določbe 216. člena ZPP v konkretni zadevi je utemeljena. Višje sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik pred izbrisom zaposlen in je ocenilo, da je prejemal najmanj minimalno plačo, ki je znašala več kot denarna socialna pomoč, kar je splošno znano dejstvo. Za čas izbrisa, po izgubi zaposlitve, pa je tožnik zatrjeval, da je priložnostna dela občasno opravljal tudi na črno. Sodna praksa je enotna, da je zaslužek iz občasnih del lahko podlaga za odškodnino zaradi izgubljenega dohodka in rento, če ga je oškodovanec pred škodnim dogodkom pridobival redno. To stališče je uporabljivo tudi v obravnavanem primeru. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik dela na črno opravljal le občasno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tožnik med izbrisom z občasnim delom prispeval k zmanjšanju škode in dejstvo, da višine zaslužka iz takšnega nerednega in nekontinuiranega dela ni uspel izkazati, ne sme pripeljati do tega, da bi bil zato njegov zahtevek zavrnjen. Tožnik je zahteval povrnitev premoženjske škode v višini denarne socialne pomoči, to je 226,80 EUR mesečno, kar pomeni minimalen znesek za preživetje. Ob ugotovitvah, da se tožnik v času izbrisa ni mogel svobodno gibati, ker se je bal izgona, da se je bil prisiljen zadrževati doma in da je bil brez veljavnega osebnega dokumenta, zaradi česar vse mu je bilo delo oteženo, je zaključek višjega sodišča, da je ugotavljanje zaslužka z delom na črno za 15 let nazaj nemogoče ali pa povezano z nesorazmernimi težavami in se zato tožniku po prostem preudarku prisodi odškodnina v višini 150,00 EUR mesečno, razumen in prepričljiv.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija jajčne lupine (egg shell rule)
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je smrt tožničinega očeta v pravno relevantni vzročni zvezi s prometno nezgodo, v kateri je utrpel le lažje telesne poškodbe in se je zgodila 15 mesecev pred smrtjo.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - pogoj
Prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sporne nepremičnine spadale v skupno premoženje pravdnih strank, je, da sta jih pridobili z delom. Druga predpostavka je, da so bile pridobljene med trajanjem zakonske zveze ali pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Obe predpostavki morata biti podani hkrati.