• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSRS Sklep I R 79/2019
    13.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00032944
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
    Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti.
  • 822.
    VSRS Sklep II DoR 214/2019
    13.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - VOLITVE
    VS00024599
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - pristojnost rednega sodišča - sindikat - volitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
  • 823.
    VSRS Sodba I Ips 25474/2011
    13.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00026866
    ZKP člen 372, 372-1.. KZ člen 27, 27/1, 244, 244/1, 244/2.
    obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč - naklep glavnega storilca - limitirana akcesornost udeležbe - namen protipravne prilastitve - direktni naklep obarvan s posebnim namenom
    Za presojo kaznivosti ravnanja obsojenca B. M. kot pomagača zadošča ugotovitev, da je obdolženi M. M. izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic in pri tem ravnal protipravno, medtem ko njegova krivda z vidika presoje pomoči ni relevantna.

    Posebne namene, ki jih je zakonodajalec vključil v opis kaznivega dejanja (npr. prilastitveni namen pri tatvini, namen pridobitve protipravne premoženjske koristi,...) je namreč potrebno obravnavati kot subjektivne znake kaznivega dejanja. Tovrstne zakonske znake je potrebno šteti za del biti inkriminacije, pri čemer se vrednotenje teh namenov opravi na nivoju protipravnosti in ne šele na nivoju krivde, za kar se sicer zavzema zagovornik.
  • 824.
    VSRS Sodba I Ips 30999/2016
    13.6.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00024676
    KZ-1 člen 115.. ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
    kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje uboja - naklep - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
    Dokaz ni primeren, saj "izvedenstvo s področja vidljivosti" ne obstoji, presoja vidljivosti na kraju dogodka pa je v domeni sodišča.
  • 825.
    VSRS Sklep II DoR 167/2019
    13.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00024545
    ZPP člen 358, 367a, 367a/1, 367c. URS člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - stvarne napake vozila - skrita napaka - odprava napak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 826.
    VSRS Sodba I Ips 4778/2016
    13.6.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00024694
    ZKP člen 18, 18/2, 25, 39, 39/1-6, 285e, 340, 340/4, 371, 371/1-1, 371/2.. URS člen 23.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sodnega varstva - sestava sodišča - zborno sojenje - senatno sojenje - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - dvom v nepristranskost sodnikov - videz nepristranskosti
    V fazi glavne obravnave je za odločanje o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov v skladu s četrtim odstavkom 340. člena ZKP pristojen sodeči senat. Pri odločanju o predlogu za izločitev dokazov sicer ne gre za sojenje, vendar pa je vprašanje nedovoljenosti dokazov pomembno tudi za odločanje o predmetu obtožbe. Sodba se namreč po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati na nedovoljene dokaze, zato je odločanje o tem vprašanju ključnega pomena za zakonitost sodbe. Nenazadnje postane odločitev predsednika senata o (ne)dovoljenosti dokazov del sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je dopustno izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je vprašanje pravilne sestave sodišča pri odločanju o (ne)dovoljenosti dokazov enakega pomena kot pri sojenju. Zgolj dejstvo, da je bil predlog za izločitev dokazov podan prepozno, še ne more voditi v zaključek, da lahko o njem odloči predsednik senata in ne sodeči senat.

    Zakonske norme o stvarni in funkcionalni pristojnosti sodišč, med katere spadajo določila o sestavi sodišča, so namenjene uresničevanju pravice do sodnega varstva. Sestavni del te pravice je tudi pravica do nepristranskega sodišča, ki jo zagotavlja institut izločitve sodnika iz 39. člena ZKP. Zakonska določila o sestavi sodišča in institut izločitve sodnika torej v osnovi izvirajo iz iste ustavne pravice, kar pomeni, da lahko kršitev določb postopka o sestavi sodišča vpliva tudi na videz nepristranskosti.
  • 827.
    VSRS Sklep I Ips 3598/2019
    13.6.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00024692
    URS člen 25.. ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 23, 23/7.. ZKP člen 423, 423/2.
    evropski nalog za prijetje in predajo - ekstradicijski postopek - postopek za prijetje in predajo med državami članicami - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ustavna pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - dovoljenost izrednega pravnega sredstva
    ZSKZDČEU-1 izrecno določa kot pravno sredstvo le pritožbo. Vprašanje pravnih sredstev s pravico do pritožbe je torej v zakonu urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Glede izrednih pravnih sredstev zakon ne napotuje na smiselno uporabo določb ZKP. Izredno pravno sredstvo zoper sklepe o dovolitvi predaje zahtevane osebe ni dovoljeno.
  • 828.
    VSRS Sodba U 2/2019-14
    12.6.2019
    SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VS00024276
    ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
    imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - pravica do izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - ni upravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP
    Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.

    V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.

    Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.

    Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).
  • 829.
    VSRS Sodba U 2/2019-14
    12.6.2019
    UPRAVNI POSTOPEK - SODSTVO
    VS00024276
    ZSSve člen 31, 31/1, 36, 36/5. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. ZUP člen 9, 146, 146/4, 237, 237/2-3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZSS člen 16, 16/3.
    tožba zoper predlog sodnega sveta - zakonitost postopka izbire - načelo zaslišanja strank - smiselna uporaba določb ZUP - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - pravica do izjave v postopku - ni upravna zadeva

    Smiselna uporaba določb ZUP v postopku pred Sodnim svetom, pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno uporabo teh določb, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja, zato je tudi določbo 9. člena ZUP (načelo zaslišanja strank) treba uporabiti smiselno in ne neposredno.

    V postopku izbire na mesto Vrhovnega sodnika, izostanek vročitve mnenje sodnikov civilnega oddelka Vrhovnega sodišča neizbranemu kandidatu, ne pomeni, da je bil izbirni postopek nezakonit.

    Mnenje oddelka o kandidatih ni predvideno z nobenim od predpisov, ki urejajo postopek izvolitve oziroma imenovanja sodnikov, je pa v praksi običajno in uveljavljeno. Ni ga mogoče primerjati z mnenjem predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, saj je njegovo mnenje v Zakonu o sodniški služib (ZSS) predvideno kot obvezno, prav tako pa je obvezna njegova vročitev kandidatu, ki lahko poda pripombe.

    Sodni svet je tožnico seznanil z zaključkom mnenja, ni pa ji ga bil dolžan vročiti in ji tudi ni bil dolžan omogočiti, da se izjavi o tistem delu mnenja, ki se nanaša na opis kvalitet stranke z interesom (kasneje izbranega kandidata).

  • 830.
    VSRS Sodba X Ips 30/2017
    11.6.2019
    DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VS00027582
    ZUP člen 126, 129, 129/1-2, 135, 135/4, 226, 226/1. ZIN člen 28. ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4, 83, 83/4. URS člen 22, 23.
    dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - davčni inšpekcijski nadzor - postopek začet po uradni dolžnosti - zahteva za ustavitev inšpekcijskega postopka - pravni interes za vodenje upravnega postopka - procesni sklep - sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti - učinkovito sodno varstvo - ustavnoskladna razlaga - pravni interes za revizijo
    Stranki upravnega postopka je treba priznati procesni pravni interes, da se (inšpekcijski) upravni postopek, ki se je zoper njo začel po uradni dolžnosti in zaradi katerega ji lahko tudi grozi naložitev določene obveznosti, konča z ustavitvijo, zato lahko tudi v zvezi s tem podaja procesne predloge upravnemu organu oziroma pristojni uradni osebi.

    Procesnemu predlogu stranke za ustavitev postopka, ki se začne po uradni dolžnosti, organ lahko sledi, če meni, da je po vsebini utemeljen. V takem primeru bo na podlagi lastne presoje po uradni dolžnosti tudi ustavil upravni postopek in izdal sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP (pri inšpekcijskem nadzoru pa na podlagi 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če pa se organ s predlogom stranke za ustavitev upravnega postopka ne strinja, je dolžan o njem odločiti s procesnim sklepom tako kot o drugih procesnih predlogih strank, vendar pa je ta sklep lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa.

    Iz ustavnoskladne razlage pravil upravnega postopka in upravnega spora ne izhaja obveznost upravnega organa, da o predlogu stranke, da se ustavi postopek, ki se je začel in se vodil po uradni dolžnosti, odloči s posebnim obrazloženim sklepom, zoper katerega bi bilo možno tudi posebno, samostojno pravno sredstvo oziroma sodno varstvo. Navedeno tudi ne pomeni kršitve ustavnih pravic stranke iz 22. in 23. člena Ustave.
  • 831.
    VSRS Sklep I Up 91/2019
    11.6.2019
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00024269
    ZUS-1 člen 23. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
    rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - odločba o odmeri dohodnine - osebna vročitev upravne odločbe - podpis na vročilnici - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - ugoditev pritožbi
    Pri vročanju odločbe v postopku odmere dohodnine, se je v obravnavanem primeru uporabi ZUP, ki določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Dokumenti, ki se morajo po določbah ZUP osebno vročiti naslovniku, se lahko vročijo samo neposredno tej osebi ali drugi osebi, ki je za to od naslovnika izrecno pooblaščena, pri čemer vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec.

    Že ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu njegove odvetnice v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
  • 832.
    VSRS Sodba X Ips 21/2018
    11.6.2019
    DAVKI
    VS00024699
    ZDPN-2 člen 16, 16/2. ZDavP-2 člen 48, 48/1.
    dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
    Upravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti).

    Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
  • 833.
    VSRS Sklep X DoR 39/2019-3
    11.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00024298
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDavP-2 člen 125. OZ člen 356, 356/1.
    dopuščena revizija - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - zastaranje terjatve - izvršljivost odločbe ZPIZ - pravnomočnost odločbe
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začne teči zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prvi dan po izvršljivosti te odločbe ali šele po njeni pravnomočnosti?
  • 834.
    VSRS Sodba X Ips 29/2018
    11.6.2019
    DAVKI - DEDNO PRAVO
    VS00024301
    ZDDD člen 9, 9/2.
    davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - smrt očeta - prvi dedni red - pastorek - napačna uporaba materialnega prava - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - svaštvo - pravni pojem
    Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
  • 835.
    VSRS Sklep X Ips 407/2016
    11.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00027125
    ZUP člen 253, 253/2. ZDDV-1 člen 102, 103. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 314. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. URS člen 22. ZUS-1 člen 51, 59, 52, 85, 85/1, 75, 75/2. ZPP člen 8.
    dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja rabljenih vozil - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - izpodbijani upravni akt odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek - missing trader - simuliran (navidezni) pravni posel - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev dokaznega sklepa - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
    Določba Zakona o splošnem upravnem postopku o prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika, veže samo drugostopenjski organ, če sam spremeni izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ne veže pa prvostopenjskega organa, ko ta odloča v ponovnem postopku.

    Sodišče prve stopnje izvedbe dokazov v obravnavani zadevi ni zavrnilo iz dopustnih formalnih oziroma vsebinskih razlogov. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič je utemeljilo s splošnim sklicevanjem na pridobljene listinske dokaze, s tem pa je posameznim vrstam dokazov (konkretno listinam) dalo pomen, ki iz Zakona o pravdnem postopku niti Zakona o upravnem sporu ne izhaja, s čimer je sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja ocena pomena določene vrste dokazov nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopusten razlog za zavrnitev predlaganega dokaza druge vrste (konkretno zaslišanja).

    Sodišče prve stopnje bi dokazne predloge lahko ocenilo kot nepotrebne ob ugotovitvi, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki glede na materialno pravo za odločitev niso odločilna oziroma so že dokazana. Zavrnitev dokazov bi bila sprejemljiva tudi, če bi sodišče prve stopnje izčrpno in prepričljivo argumentiralo, zakaj predlagan dokaz ne bi vplival na odločitev. Pri tem bi lahko izhajalo iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili navedbe revidenta), ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako.
  • 836.
    VSRS Sklep II DoR 58/2019
    6.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00027474
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča
    Revizija se dopusti glede vprašanja: ali sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo prvega odstavka 42. člena ZVEtL-1.
  • 837.
    VSRS Sklep II DoR 176/2019
    6.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00027451
    ZPP člen 367a, 367a/1. ZD člen 141. SPZ člen 43.
    dopuščena revizija - dediščinska tožba - oporočno dedovanje - priposestvovanje
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko ZK-lastnik, ki ga dediči tožijo na izročitev nepremičnin, ki so bile pridobljene na podlagi dedovanja, uspešno brani z ugovorom priposestvovanja.
  • 838.
    VSRS Sklep II DoR 485/2018
    6.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
    VS00024597
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZV-1 člen 182, 183.
    predlog za dopustitev revizije - lastninjenje vodnih zemljišč - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 839.
    VSRS Sklep II DoR 53/2019
    6.6.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS00025531
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDen člen 88.
    predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami za katere obstaja dolžnost vrnitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 840.
    VSRS Sodba I Ips 8807/2017
    6.6.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00027505
    ZKP člen 285.a, 285.a/3, 285.b, 285.b/4, 285.c, 285.c/1, 450.č, 450.č/2-2.
    relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - odvzem protipravne premoženjske koristi - opozorilo na procesne pravice
    Zakonska ureditev, skladno s katero mora obdolženec v postopku pogajanj in pri sklenitvi sporazuma o priznanju krivde imeti zagovornika, je namenjena varovanju obdolženčevih pravic, pri čemer mora zagovornik obdolženca (med drugim) opozoriti na vse pravne posledice sklenitve sporazuma.

    Ker sodišče obtožencu v primeru sporazuma o priznanju krivde pred njegovim sprejemom praviloma ne daje pravnih poukov o pravni naravi in posledicah sklenjenega sporazuma (kot je to primer pri priznanju krivde), po presoji Vrhovnega sodišča ni razumnega razloga za poučevanje obtoženca o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>