URS člen 26. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
Revizijska navedba, da je upravljavec smučišča zaradi ekonomskih razlogov na smučišču dopuščal anarhijo, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja zaključek niti o njegovi objektivni odgovornosti niti o opustitvi dolžnega nadzora na smučišču.
ZKP člen 200, 200/1, 205, 205/2, 272, 272/2, 272/3.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - napačna pravna podlaga - vpliv na zakonitost sklepa
Napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti - pavšalne trditve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim pooblaščenka tožnikov ni zadostila. V predlogu je sicer zastavila štiri splošna vprašanja, kli pa se sploh ne dotikajo ključnih razlogov sodišča druge stopnje. Poleg tega razen posplošene trditve, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v tožnikovi pravici do zasebne lastnine in pravico do izjave, ne izpodbija navedbe sodišč, da je bila zelo natančno pozvana, naj dopolni trditve v tožbi in naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Prav tako tudi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev sodišč o nesklepčnosti tožbe napačna.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost revizije - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. V predmetni izvršilni zadevi ne gre za sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim bi bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027444
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - rumeni tisk - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZBPP člen 31a, 31a/1. ZUP člen 21, 27, 27/3, 127. ZS člen 106, 106/5.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - brezplačna pravna pomoč - stek - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti
ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.
ZPOmK-1 člen 54, 54/2, 59. ZUS-1 člen 51, 51/2, 54, 54/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 60, 75, 75/3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odločba urada za varstvo konkurence - predlog za opravo glavne obravnave - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
V primerih, ko stranka navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tistim dejanskim ugotovitvam izpodbijanega upravnega akta, ki tvorijo podlago sprejete odločitve, predpostavke za sojenje na seji niso izpolnjene niti z vidika druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.
Upoštevati je treba, da glavna obravnava ni namenjena zgolj izvajanju dokazov. Glavna obravnava je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP).
Izvedba javne obravnave pred sodiščem prve in edine stopnje, ki je pristojno za presojo tako dejanskih kot tudi pravnih vprašanj (sodišče s polno jurisdikcijo), praviloma vključuje pravico do izvedbe ustne obravnave, s čimer so stranki zagotovljena temeljna procesna jamstva subjekta odločanja v razmerju do države. Pravica do glavne obravnave pred sodiščem je tako človekova pravica iz 22. člena Ustave. Katere procesna jamstva izmed tistih, ki jih vključuje splošna pravica do izjavljanja iz 22. člena Ustave, je treba v konkretnem primeru na glavni obravnavi zagotavljati strankam postopka, je vselej odvisno od okoliščin konkretne zadeve.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev zakona ali statuta - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - direktor družbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nekdanji družbenik - dopuščena revizija
Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že s samim tem ravnanjem je kršil statutarno konkurenčno prepoved tožeče stranke in prepoved konkurence po prvem odstavku 41. člena ZGD-1.
Novoustanovljena družba je sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. V času, ko je bil toženec direktor tožeče stranke in/ali njen družbenik, ni smel sklepati takih poslov niti tako, da so bili prikazani kot posli, ki so jih sklenili zaposleni v novoustanovljeni družbi.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - pavšalne in neizkazane navedbe - materialna škoda - posledice izpodbijane odločitve - težko popravljiva škoda ni izkazana
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pritožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe je navajal, da je posledica izvrševanja odločb Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino nastanek kaznivega dejanja, kar mu povzroča nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
Njegove navedbe v zvezi z nepremoženjsko škodo, ki naj bi se kazala kot občutek nemoči v odnosu do države in državnih organov, kot izguba zaupanja v državne institucije in pravno državo ter kot občutek prevaranosti, kar vse naj bi vplivalo na njegovo psihofizično zdravje in stanje, so namreč pavšalne in presplošne. Prav tako zatrjevanih neugodnih občutkov in posledic, ki naj bi mu nastale, ni konkretiziral. Pritožnik za potrditev le teh tudi ni predložil dokazov, kar pomeni, da gre zgolj za njegove navedbe, ki niso izkazane.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00027345
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 337, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje odgovornosti delodajalca - plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - splošni zastaralni rok - subjektivni in objektivni zastaralni rok - rok, določen v letih - triletni zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaralnega roka - materialni prekluzivni rok - zapadlost odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - dolžna skrbnost - dospelost terjatve - nastanek škodnega dogodka - namenska razlaga - zaključek zdravljenja - bolniška odsotnost - vrnitev na delo - uporaba argumenta specialnosti - dopuščena revizija
Začetek teka zastaranja odškodninskega zahtevka je treba presojati po 352. členu OZ, torej brez dodatnega enodnevnega zamika po tem, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, zastaranje pa nastopi s potekom treh let.
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja torej časovno ne sovpadata zmeraj. Odškodninska obveznost namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno védenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevno škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. To pomeni, da je lahko z vidika oškodovančevega védenja o obsegu škode tudi pri zastaranju odškodninskih terjatev v končni fazi upošteven prvi naslednji trenutek/dan po koncu obdobja, ko je zdravljenje še potekalo in je škoda do zadnjega trenutka (zaključka) zdravljenja še vedno nastajala. V tem primeru enodnevni zamik ni posledica uporabe 336. člena OZ, temveč oškodovančevega védenja, ki časovno ne sovpada z zaključkom zdravljenja.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Dejstvo, da so nekateri sodniki Višjega sodišča v Mariboru v izvšilnih postopkih sprejeli posamezne odločitve, ki so vsebinsko povezane z obravnavano kazensko zadevo in s katerimi se oškodovanec kot tožilec ne strinja, glede na navedeno ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti, saj navedena okoliščina objektivno ne vzbuja dvoma v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru.
Predlagatelj zatrjuje pristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in predlaga prenos na sodišče izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščine v tej zvezi predlagatelj zatrjuje le glede enega sodišča z območja Višjega sodišča v Mariboru in ne glede vseh stvarno pristojnih sodišč s tega območja. S tem predlagatelj ne utemelji tehtnega razloga za prenos pristojnosti s sodišča prve stopnje na drugo sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. V tem primeru pa Vrhovno sodišče ni neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločanje o takšnem predlogu.
odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dopuščena revizija
Pravna vprašanja, glede katerih je bila revizija dopuščena (odmera odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), so v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno rešena
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00041022
OZ člen 1022. ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 377.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - revizija kot prepis pritožbe - odškodninski spor - trditveno in dokazno breme
Ponavljanje pritožbenih navedb, na katere je stranki že odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, predstavlja neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZPP-E je bila sicer opuščena ureditev dovoljenosti revizije po vrednostnem kriteriju, vendar pa je omenjena novela ohranila določbo osmega odstavka 458. člena ZPP, po kateri v sporih majhne vrednosti revizije ni.
dopuščena revizija - vezanost na pravnomočno sodbo - subjektivne meje pravnomočnosti - rešitev predhodnega vprašanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo v konkretni zadevi kršeno načelo subjektivnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, s tem ko je sodišče svojo odločitev glede predhodnega vprašanja oprlo na sodno odločbo, v kateri so nastopale druge pravdne stranke kot v konkretni zadevi.