CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - obstoj pooblastila - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Stranka lahko pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako se revizijo lahko vloži le zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.
ZPP člen 367, 367/2. ZOZP člen 1, 1a, 2, 15, 26. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3, 5, 13, 13/3.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - požar - transportno vozilo na železniškem vagonu - kotaleča deželna cesta (Rolling Road, ROLA) - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - praksa SEU - dovoljenost revizije - direktna revizija - gospodarsko interesno združenje - vrednost spornega predmeta
Pravilna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru narekuje oceno, da je tovorno vozilo, ki je bilo naloženo na oprtni vagon vlaka RoLa, in se je vžgalo in zanetilo požar ter povzročilo škodo na tem vagonu, opravljalo svojo funkcijo prevoznega sredstva.
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru tožniku prisojena primerna in pravična odškodnina iz naslova posameznih postavk nepremoženjske škode.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 374, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - nepremoženjska škoda - obrazložitev sodbe - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže v delu glede stroškov, sicer se zavrne. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - spor iz družinskih razmerij - povezanost postopkov - ugoditev predlogu
Razlogi, na katere je Okrožno sodišče v Kranju oprlo predlog za prenos pristojnosti, utemeljujejo pričakovanje, da bo o predlogu Centra za socialno delo Gorenjska, Enote Kranj, glede odvzema otrok nasprotnima udeležencema, namestitve v zavod in glede drugih medsebojnih razmerij nasprotnih udeležencev in otrok, ki bodo predmet urejanja, ter o predlogu za izdajo začasne odredbe, odločeno hitreje in z manjšimi stroški, če bo o predlogu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. To pričakovanje utemeljuje odvisnost odločitev v obeh postopkih (pravdnem in nepravdnem) od zaključkov o primernosti staršev za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo, v zvezi s to okoliščino pa je bilo, kot izhaja iz predloga za delegacijo, v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pridobljenih že več dokazov, vključno z izvedenskim mnenjem.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo
Toženka pritožbo po 357. a členu ZPP očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026837
ZPP člen 254, 254/3. ZVEtL člen 7, 8. ZVEtL-1 člen 42, 43, 51, 57, 57/3.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba materialnega predpisa - pravica do revizije - dopuščena revizija - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v isti zadevi mora dati ob pravilni razlagi in uporabi kriterijev iz relevantnih določb ZVEtL in ZVEtL-1 enak rezultat. Tako na podlagi ZVEtL kot na podlagi ZVEtL-1 je skupna pripadajoča zemljišča potrebno obravnavati kot izjemo. Predlagatelji s pripombami na izvedensko mnenje niso uspeli vzbuditi resnega dvoma v pravilnost izvedenkinega strokovnega izhodišča, da je sporna nepremičnina skupno pripadajoče zemljišče.
sklepčnost tožbe - nedeljive obveznosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - skupnost dedičev - aktivna legitimacija
Ko eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, lahko zahteva le vrnitev stvari v zapuščino, ne pa njene izročitve njemu kot dediču; ker gre za pozitivno aktivno ravnanje v korist vseh udeležencev materialnopravnega razmerja oziroma v korist dediščinske skupnosti, udeležba vseh dedičev ni nujna.
Tožnica bi torej lahko vložila tožbo sama, vendar pa zaradi obstoja nerazdeljene dediščinske skupnosti le v korist vseh dedičev oziroma te skupnosti.
OZ člen 103, 111, 111/2, 468, 468/1-3, 480, 480/1.
kupoprodajna pogodba - pes - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - vrnitev kupnine - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzivni rok - pretrganje roka - dopuščena revizija
Pravica kupca, da odstopi od pogodbe, je po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ eno izmed upravičenj, ki spada med jamčevalne zahtevke, za katerega uveljavitev velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Ker pa odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje. Zadošča, da izjavo naslovnik prejme do izteka roka iz 480. člena OZ.
Kondikcijski zahtevki, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, ne sodijo med jamčevalne zahtevke in zanje ne velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Zanje veljajo splošna pravila o prenehanju pogodb in zastaranju terjatev.
Tudi uveljavljanje odškodnine (zahtevka za povrnitev stroškov, ki jih je imela tožnica zaradi poskusa odprave napake) ni posledica stvarne napake, ampak posledica odstopa od pogodbe. Za zahtevek, ki bi temeljil na pravilih o jamčevanju za stvarne napake, bi šlo, če bi bila napaka odpravljena; povrnitev stroškov bi tedaj tožnica lahko zahtevala (le) kot odškodnino zaradi zagotovitve pravilne izpolnitve pogodbe. Ker pa napaka ni bila odpravljena in je prišlo do odstopa od pogodbe, niso relevantna določila o jamčevanju (konkretno drugi in tretji odstavek 468. člena OZ), ampak določila o prenehanju pogodb, konkretno 103. člen OZ (v zvezi s prvim odstavkom 111. člena OZ).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljeval po določbah ZPP, kot so veljale pred novelo ZPP-E. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR in je revizija dovoljena po samem zakonu, je sodišče ne more dopustiti.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi se iz stanovanja tožencev širil hrup, sta sodišči utemeljeno kot nepotreben zavrnili dokaz z izvedencem, ki naj bi ugotovil intenziteto, vir, vrsto in vzorec tega hrupa, ugotovil ustreznost zvočne izolacije stanovanja tožencev in izvedel "rekonstrukcijo" hrupne dejavnosti. Iz istega razloga sta utemeljeno zavrnili dokaz z izvedencem medicinske stroke in ogled.
Ne glede na zapis, da se opredeljuje predvsem do dokazov, ki so za odločitev relevantni, dokazna ocena ustreza zahtevam iz 8. člena ZPP, saj je iz argumentacije sodišč prve in druge stopnje razvidno, kateri dokazi so bili podlaga ugotovljenim dejstvom.