OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z višine - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.
Za konkretno presojo je pomembno, da voznik po prometni nezgodi niti na zakonski niti na pogodbeni podlagi ni bil dolžan poklicati policije, ker je šlo le za prometno nesrečo I. kategorije. Ker domneva voznikove alkoholiziranosti ni bila vzpostavljena zaradi neobvestitve policije, dolžnost sodelovanja pri preiskavi nesreče in ugotavljanju alkoholiziranosti pa je premalo konkretizirana, da bi bil mogoč sklep, da je bila v konkretnem primeru kršena, je Vrhovno sodišče zaradi napačne odločitve o neobstoju temelja tožbenega zahtevka reviziji ugodilo.
Pravica delavca do povračila stroškov, vključno s stroški, ki jih ima na službenem potovanju, je zakonska pravica, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti, tudi če pravica do povračila stroškov ni izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00027113
ZPP člen 8, 286, 318, 339, 339/1. SPZ člen 10, 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
zamudna sodba - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalna dokazna ocena - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastninska pravica - dobra vera
Tožnik je šele v ponovljenem postopku po izdaji zavrnilne zamudne sodbe na podlagi sklepa o razveljavitvi le-te s strani sodišča druge stopnje popravil tožbeni zahtevek tako, da je ta postal določen v takšni meri, da je omogočal upoštevaje tožbeno trditveno podlago tudi realizacijo pravne posledice v izreku tožbe, to je vpis v zemljiško knjigo novo nastalega posebnega dela stavbe. Ker narok najprej razpisanega dne ni bil izveden, temveč je bil preložen na kasnejši datum, je bil ta še vedno prvi narok z vsemi procesnimi posledicami za pravdni stranki, vključno s pravico obeh navajati dejstva in predlagati dokaze vse do njegovega zaključka, torej kar zadeva tožene stranke – ne glede na to, da izrecno svojih navedb in predlogov niso še posebej naslovile kot odgovor na tožbo (286. člen ZPP). Bistveno je, da so še pravočasno – na v ponovljenem postopku prvem dejansko opravljenem naroku za glavno obravnavo - nasprotovale tožbenemu zahtevku, ki je bil pravilno oblikovan šele kasneje, ter da so do zaključka naroka navedle dejstva ter predlagale izvedbo dokazov, s katerimi so nasprotovale tožbenemu zahtevku. Domneva priznanja dejstev v tožbi zaradi izostanka takojšnjega odgovora na tožbo torej ni nastopila. Navedena procesna situacija je obrnjena zrcalna slika procesne situacije, ko tožeča stranka ne bi popravila tožbenega zahtevka na ta način, da bi ta postal sklepčen, in bi bilo zato treba tožbeni zahtevek zavrniti (zavrnilna zamudna sodba), torej ob nevložitvi odgovora na tožbo (primerjaj določbo 318. člena ZPP).
Dokazna ocena ni v zadostni meri skrbna ter analitično-sintetična, saj se torej ne opredeljuje do osrednjih prvin procesnega gradiva, ki se nanaša na vprašanje dobre oziroma slabe vere.
Solastninska pravica pripada na skupnih delih oz. skupnih prostorih, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov – primerjaj določbo tretjega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 3. člena SZ-1. Dobra vera pridobitelja se nanaša na pravice strank. To v spornem primeru pomeni, da se obstoj dobre vere prvotoženca lahko pravno upoštevno razteza le na obseg stvarnih pravic, ki jih je lahko pridobil upoštevaje tudi opis predmeta pogodbe v kupoprodajni pogodbi in ne na (ne)obstoj in vsebino podatkov glede vrste rabe in pravnem statusu sporne nepremičnine v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00028118
ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 379, 379/1. URS člen 156.
zahteva za oceno ustavnosti - protiustavnost ZMed - razveljavitev neustavne zakonske določbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - mediji - pravica do objave popravka - pravica do izjave v postopku - vročanje - vročitev pritožbe v odgovor
Ker opustitev vročanja pritožbe tožencu v odgovor temelji na protiustavni in s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni zakonski ureditvi (drugi odstavek 39. člena Zakona o medijih, Odločba Ustavnega sodišča U-I-196/17), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). V njem bo morala biti tožencu pritožba vročena v odgovor oziroma mu biti omogočena pravica do izjave.
Za izrek zgolj enotne zaporne kazni, ne da bi ob tem izreklo tudi stransko denarno kazen, ki je bila obsojenemu že pravnomočno izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, Okrožno sodišče v Kranju ni imelo pravne podlage v pravilih o izreku enotne kazni za kazniva dejanja v steku po 53. členu KZ-1.
ZDDV-1 člen 6, 6/1, 44, 44-8, 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 14. SPZ člen 40, 49. ZZK-1 člen 41.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga oz. oprava storitev - prenos lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Prenos lastninske pravice na nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno šteje za dobavo blaga.Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila revidentka njena lastnica.
Revidentka zgolj s pridobitvijo posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo. Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in posledično razpolagala z nepremičnino (jo obremenila, odsvojila ipd.). Plačilo kupnine in zatrjevana posest na možnost razpolaganja v obravnavanem primeru ne vplivata.
prekinitev revizijskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - davki - dohodnina - odvetnik - tajnost odvetnikovih podatkov
Vrhovno sodišče je revizijski postopek prekinilo in zaradi neustavne pravne praznine vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZDavP-2 in ZOdv. Ustavnemu sodišču je predlagalo tudi zadržanje izvrševanja delov teh predpisov. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
začasna odredba - davčna izvršba - niso posledica izpodbijane odločbe - poziv na dopolnitev - restriktiven pristop - težko popravljiva škoda ni izkazana
Za izdajo začasne odredbe mora biti med drugim podana neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih z začasno odredbo želi preprečiti.
Zatrjevana težko popravljiva škoda, ki naj bi se izkazovala z nezmožnostjo odplačevanja kredita in posledično s prodajo nepremičnin, ni posledica v tem postopku izpodbijanega sklepa o nadaljevanju postopka davčne izvršbe, zato na njej ni mogoče utemeljiti predlagane začasne odredbe. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da so predmet davčne izvršbe pritožnikovi denarni prejemki (plača). Izvršilno sredstvo torej ni pritožnikovo nepremično premoženje, zato morebitna prodaja nepremičnin ni v neposredni zvezi z izdanim sklepom. Glede na navedeno pritožnik ni izkazal neposredne povezave med izpodbijanim aktom in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti.
ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 272, 272/2, 400, 400/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe - rok za vložitev pritožbe - sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice - odločanje višjega sodišča o pritožbi
V prosti domeni stranke je, na kakšen način bo znotraj pritožbenega roka izkoristila pravico do pritožbe, znotraj pritožbenega roka lahko pritožbo tudi dopolni, popravi ali nadomesti. Čas vložitve ne vzpostavlja fikcije o izteku pritožbenega roka, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje takoj poslati pritožbo v reševanje višjemu sodišču. Vložitev pritožbe tudi ne nalaga dolžnosti sodišču prve stopnje, da bi jo preverjalo v luči vsebinske izčrpanosti in ugotavljalo, ali jo bo pritožnik še dopolnjeval, kot to zmotno nakazuje zagovornik.
Procesna določba prvega odstavka 207. člena ZKP, ki jo zagovornik v zahtevi izpostavlja, ureja drugačen procesni položaj, kot je obravnavan v tej zadevi. Po citirani določbi mora višje sodišče o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, ki jo mora priprti vložiti v 24 urah, odločiti v 48 urah, medtem ko časovnega okvirja odločanja višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora ob vložitvi obtožnice, ki jo je treba vložiti v treh dneh po vročitvi sklepa, citirana določba ZKP (drugi odstavek 272. člena) ne določa.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS00026654
ZSReg člen 16. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - sodni register - postopek vpisa v sodni register - sklep o zavrnitvi pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V času veljavnosti ZNP je takrat veljavni 16. člen ZSReg določal, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka.
ZViS-D člen 48, 48/2. URS člen 25, 57. ZUP člen 229. Statut Univerze v Ljubljani (2001) člen 171, 171/4. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 14, 51.
zavrnitev doktorske disertacije - dokončanje študija - opuščen študijski program - pravna sredstva - pravica do pritožbe - ocenjevanje - strokovno opravilo - pravica, obveznost ali pravna korist - odklonilno ločeno mnenje - dopuščena revizija
Sklep o zavrnitvi doktorske disertacije je del postopka ocenjevanja, ki ga opravi senat fakultete kot strokovni organ. Sprejetje doktorske disertacije oziroma negativna ocena doktorske disertacije pa ni pravica ali pravna korist s področja upravnega prava. Zato je neutemeljeno tožničino sklicevanje na procesna jamstva, ki jih zagotavlja Ustava v 14., 22. in 25. členu, in na tista, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) predpisuje za upravni postopek. Pravica do izobrazbe iz 57. člena Ustave, 2. člena Protokola št. 1 k EKČP in pravica do izobraževanja iz 14. člena Listine EU (na katere se sklicuje tožnica) pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne zagotavljajo pravice do pritožbe zoper negativno oceno.
Zakonske podlage za pritožbo zoper zavrnitev doktorske disertacije ne dajeta niti ZVis niti ZUP, saj urejata pravna sredstva zoper odločitve o pravicah in obveznostih. Enako velja za določbe Statuta Univerze v Ljubljani, na katere se sklicuje tožnica. Odločitev o sprejetju ali zavrnitvi doktorske disertacije pa, glede na prej navedeno, ne pomeni takega odločanja. Zato zahteva po takem pravnem sredstvu tudi iz pravice do pravnega sredstva, kot jo določa 25. člen Ustave ne izhaja.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Ker sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00028573
OZ člen 101, 117. ZFPPIPP člen 24, 267. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa - odstop od pogodbe - nemožnost izpolnitve - insolventnost dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je in če, v katerih primerih, v primeru, da je ena od pogodbenih strank insolventni dolžnik v insolvenčnem postopku, mogoče odstopiti od pogodbe tudi po splošnih določilih obligacijskega prava, neodvisno od specialnih določil ZFPPIPP.
- ali je materialno pravno pravilen (sklepčen) zahtevek tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, če je zemljiškoknjižno dovolilo že vsebovano v pogodbi, katere izpolnitev tožeča stranka vtožuje.