• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>
  • 581.
    VSRS Sklep III Ips 12/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00028872
    ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 339, 339/1. ZFPPIPP člen 329, 329/4. URS člen 23, 23/1.
    izločitev sodnika višjega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - videz nepristranskosti - pravica do nepristranskega sodišča - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izdaja sklepa o prodaji - tožba na ugotovitev ničnosti - delna ničnost kupoprodajne pogodbe - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ni dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
  • 582.
    VSRS Sodba X Ips 131/2017
    3.9.2019
    UPRAVNI POSTOPEK - ŠOLSTVO
    VS00027899
    URS člen 22, 58. ZVis člen 6, 55, 57, 59. ZPP člen 351, 351/2. ZUP člen 6, 6/2.
    dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pravni interes za revizijo - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - obrazloženost odločbe - meje sodne presoje - diskrecijsko odločanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - izvirna pristojnost - sodba presenečenja
    Univerza o izvolitvah v nazive ne odloča na podlagi javnega pooblastila, saj ne gre za nalogo državne uprave, ki bi jo z zakonom ali na podlagi zakona prenesli nanjo (121. člen Ustave), temveč za nalogo, ki izvirno sodi v samo jedro univerzitetne avtonomije in je po naši ustavni ureditvi upravni organi ne smejo izvrševati. Prav tako pa tudi oseba, ki je v tak naziv izvoljena, ne prejme nobenega oblastvenega ali javnopravnega upravičenja v razmerju do tretjih oseb, zato tudi ne gre za odločanje o javnopravni zadevi, ki bi med njo in univerzo kot odločevalcem vzpostavilo, preoblikovalo ali ukinilo javnopravno razmerje.

    V primeru volitev v navedene nazive gre za strokovno in ne za oblastveno pravno presojo, glede katere bi bila toženi stranki podeljena upravna diskrecija skladno z ZViS.

    V obravnavani zadevi torej ne gre za spor zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidata, saj tožena stranka ni izdala upravnega akta v smislu ZUS-1 (2. člen). ZViS je sicer formalno določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZViS),14 vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. To so tudi edine pravice, ki jih kandidatu v zvezi s tem postopkom ob pravilni ter ustavnoskladni razlagi ZViS in ZUS-1 lahko zagotavlja sodišče v upravnem sporu.

    V zvezi s postopkom in pravili, ki veljajo za izvolitve v nazive, pa kaže poudariti, da izrecno zakonsko pooblastilo univerzi (in drugim visokošolskim zavodom), da ta postopek podrobneje uredi v svojem statutu (57. člen ZViS) pomeni tudi, da je v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi na podlagi lastne odločitve uporabo njegovih pravil sprejela univerza sama (z določitvijo v statutu). S tem pa so neupoštevna tudi pravila o oblikovanju obrazložitev odločb.
  • 583.
    VSRS Sodba III Ips 19/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VS00027188
    ZPP člen 370, 370/2. ZNVP člen 22. OZ člen 349.
    odkupna pravica za nakup delnic - opcija - delniška nakupna opcija - zastaranje - dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevka
    Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
  • 584.
    VSRS Sklep I Up 165/2018
    3.9.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00026869
    ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4.
    zahteva za izločitev uradne osebe - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe ni upravni akt, ki bi ga bilo v skladu z 2. in 5. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
  • 585.
    VSRS Sklep X DoR 134/2019-6
    3.9.2019
    SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027299
    URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSSve člen 1.
    dopuščena revizija - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - nepristranskost odločanja - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pošten postopek

    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča?

    Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?

  • 586.
    VSRS Sklep III DoR 110/2019-21
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00027117
    ZFPPIPP člen 131, 289, 354, 355. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - občasni stroški stečajnega postopka - pravni interes za dajatveno tožbo
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče.
  • 587.
    VSRS Sodba III Ips 34/2019
    3.9.2019
    PRAVO DRUŽB
    VS00028608
    ZGD-1 člen 395, 396, 396/1, 397, 397/1.
    družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - izpodbojna tožba - identiteta tožbenega zahtevka - procesna teorija - dopuščena revizija
    Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.
  • 588.
    VSRS Sklep X DoR 31/2019-3
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VS00026870
    ZPP člen 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/3. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 11. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (2009) člen 3, 3-2.
    dopuščena revizija - inšpektor za okolje - odpadki - reciklaža avtomobilskih gum
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se izraz "uporaba" v zvezi z definicijo "izrabljene gume" lahko tolmači le na način, da je s tem izrazom mišljena uporaba za namen, za katerega je bila guma izdelana?
  • 589.
    VSRS Sklep X DoR 110/2019-3
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027128
    ZPP člen 112, 112/10, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    predlog za dopustitev revizije - prepozen predlog - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika - vloga, vložena po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Ker je predlog za dopustitev revizije vložila odvetniška družba, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, namreč zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
  • 590.
    VSRS Sklep III DoR 124/2019-10
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027354
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4.
    predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - obrazložitev predloga - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
    Predlagateljica kljub temu, da je uvodoma to napovedala, v predlogu ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča.
  • 591.
    VSRS Sklep I Up 86/2019
    30.8.2019
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00027127
    ZUS-1 člen 23, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 88, 89, 97, 97/1, 224, 224/1, 224/4.
    pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - osebna vročitev - neposredna vročitev stranki - podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - ugoditev pritožbi
    Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na pritožniku.

    Ob laični primerjavi podpisa na vročilnici s podpisom pritožnika, ki je viden na priloženem pooblastilu v tej zadevi, je na prvi pogled razvidno, da gre lahko za različna podpisa, kar kaže na to, da obstaja dvom, ali je vročilnico podpisal pritožnik. Zastavi se torej vprašanje, ali je vročevalec opravil pravilno osebno vročitev, torej ali je odločbo drugostopenjskega organa vročil neposredno pritožniku. Glede na navedeno se mora po presoji Vrhovnega sodišča ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti (bodisi z vpogledom v upravni spis ali na drug primeren način), kdo je vročilnico podpisal in ali je bila oziroma kdaj je bila pritožniku odločba drugostopenjskega organa vročena.
  • 592.
    VSRS Sklep II Ips 38/2018
    29.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00028117
    ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
    dovoljenost revizije - nediferencirana vednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na pasivni strani - zavrženje revizije
    Tožnik je v tožbi navedel eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v obravnavanem primeru, ko sta toženca navadna sospornika, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega toženca posebej.

    Seštevanja vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP namreč v obravnavanem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
  • 593.
    VSRS Sklep I Kr 10885/2013
    29.8.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00028512
    ZKP člen 35, 42.. ZS člen 116.. ZSS člen 31.. URS člen 23.
    krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - splošno znana dejstva - avtoriteta sodne oblasti - javno zaupanje
    Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je namreč treba ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Vrhovno sodišče ob tem poudarja, da odločitev o prenosu krajevne pristojnosti izven območja sodne pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni nezaupanja do dela Višjega sodišča v Mariboru in nižjih sodišč z njegovega območja, temveč, upoštevaje specifične okoliščine konkretne zadeve, prispeva k zagotavljanju (objektivnega videza) nepristranskosti sojenja v očeh obdolženca in splošne javnosti ter h krepitvi avtoritete sodstva kot celote.
  • 594.
    VSRS Sklep I R 112/2019
    29.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00028298
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga

    Drugi tehtni razlogi po 67. členu ZPP so po dolgoletni in enotni sodni praksi namreč objektivne okoliščine, ki lahko pri zunanjem opazovalcu vzbudijo dvom v nepristranskost sodišča ali subjektivne povezave ene izmed strank s personalnim substratom celotnega sodišča. Golo nezadovoljstvo stranke s konkretnim sodiščem ni takšna okoliščina. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da si lahko stranka prosto izbira ustrezajoče ji sodišče na območju Republike Slovenije. To bi izvotlilo sistem krajevne pristojnosti sodišč.

  • 595.
    VSRS Sodba XI Ips 38913/2019
    29.8.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00027507
    ZKP člen 420, 420/2, 525, 525/1.. ZSKZDČEU-1 člen 8, 8-10.
    začasni ekstradicijski pripor - dokazna presoja - pravnomočnost sodne odločbe - naknadno pridobljeni dokazi - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
    Zahtevi priloženi odločba o pridobitvi pravice do azila in potrdilo o nemškem državljanstvu zahtevane osebe sta bila predložena šele po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, zato na njegovo zakonitost ne vplivata. Vrhovno sodišče v tej fazi odloča le o zakonitosti odrejenega začasnega ekstradicijskega pripora in ne more predstavljati tretje stopnje za vrednotenje okoliščin in preverjanje pravilnosti dejanskih ugotovitev (drugi odstavek 420. člena ZKP). To pa ne odvezuje dolžnosti sodišča prve stopnje, da morebitno naknadno pridobljene dokaze vrednoti v luči (ne)izpolnjenih pogojev za odreditev ekstradicijskega pripora.

    Evropski nalog za prijetje in predajo lahko po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije posamezna država članica EU med drugim uporabi z namenom, da bi druga država članica EU prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka. Povedano drugače, Evropski nalog za prijetje in predajo pride v poštev, kadar begosumnega obdolženca – državljana EU ni mogoče prijeti v naši državi.
  • 596.
    VSRS Sodba II Ips 268/2018
    29.8.2019
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00028778
    OZ člen 39, 39/2, 40, 255. ZIZ člen 170, 170/2.
    pravni interes za ugotovitveno tožbo - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - nagib za sklenitev pravnega posla - ničnost sporazuma - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - ničnost vknjižbe lastninske pravice
    Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti (ter mu je Vrhovno sodišče tudi priznalo aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo).

    Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, ima hipotekarni dolžnik, ki ni osebni dolžnik, vse ugovore, ki zadevajo hipoteko, pa tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Ker izvršbe ni bilo mogoče opraviti v 10 letih od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe do sklenitve Sporazuma o delitvi premoženja in ker je z njegovo sklenitvijo pravico do ugovorov in drugih pravnih sredstev in dejanj pridobila še druga toženka, predvidevanje, da bo to neugodno vplivalo (vsaj) na trajanje izvršbe, ni bilo nerazumno. Verjetnost pričakovanja, da bodo z ugotovitvijo ničnosti Sporazuma odpadli vsi ugovori in zahtevki druge toženke, temelječi na njeni z navedenim pravnim poslom pridobljeni (so)lastninski pravici, sam pa bo prišel do takojšnjega poplačila svoje terjatve, je utemeljevala upnikov (tožnikov) pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Upravičen interes tožeče stranke ni le, da pride z intervencijo sodišča do poplačila svoje terjatve, pač pa tudi, da poplačilo prejme v razumnem roku in za to uporabi učinkovitejše pravne možnosti.
  • 597.
    VSRS Sklep U 5/2019
    29.8.2019
    SODSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00027126
    ZUS-1 člen 36, 36/1-3.
    Sodni svet - dodelitev sodnika - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
    Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Gre za primere, ko tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega oziroma splošne interese. Tedaj tožnik ne potrebuje pravnega varstva sodišča, saj sam ne uveljavlja lastne prizadetosti, tako da upravni spor za njegovo varstvo ni potreben in zato nima ustrezne procesne legitimacije.
  • 598.
    VSRS Sklep II DoR 375/2019
    29.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027682
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z višine - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - opustitev delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek - pravica do izjave v postopku - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
    Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.
  • 599.
    VSRS Sklep II Ips 266/2018
    29.8.2019
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00026839
    OZ člen 83, 120, 120/1, 921, 942. ZPrCP člen 110, 110/2-4.
    dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - nejasna pogodbena določila - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - izmikanje preiskavi - obvestilo policiji o prometni nezgodi
    Za konkretno presojo je pomembno, da voznik po prometni nezgodi niti na zakonski niti na pogodbeni podlagi ni bil dolžan poklicati policije, ker je šlo le za prometno nesrečo I. kategorije. Ker domneva voznikove alkoholiziranosti ni bila vzpostavljena zaradi neobvestitve policije, dolžnost sodelovanja pri preiskavi nesreče in ugotavljanju alkoholiziranosti pa je premalo konkretizirana, da bi bil mogoč sklep, da je bila v konkretnem primeru kršena, je Vrhovno sodišče zaradi napačne odločitve o neobstoju temelja tožbenega zahtevka reviziji ugodilo.
  • 600.
    VSRS Sklep Cp 39/2019
    29.8.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027041
    ZPP člen 357a.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
    Sklep višjega sodišča, da je bila pritožba nasprotnega udeleženca zoper prvostopenjsko odločbo utemeljena, ni predmet preizkusa po 357.a členu ZPP.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 50
  • >
  • >>