• Najdi
  • <<
  • <
  • 29
  • od 50
  • >
  • >>
  • 561.
    VSRS Sklep I R 111/2019
    5.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027484
    ZPP člen 67, 300.
    predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka
    Odločitev je odvisna od presoje, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je zahtevani pogoj izpolnjen. V obeh pravdnih zadevah, ki temeljita na istem škodnem dogodku toženka ugovarja, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot trdita tožeči stranki. V obeh pravdnih zadevah je bil tudi podan predlog za zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke. Glede na ugovor toženke bo treba v obeh pravdah z izvajanjem dokazov (vsaj delno) ugotavljati isto dejansko stanje. Prav tako ne gre prezreti, da je predlog za prenos v svojih vlogah predlagala tudi toženka, tožnica pa se je s prenosom strinjala, pod pogojem, da bo tam postopek tekel hitreje.
  • 562.
    VSRS Sklep II DoR 409/2019
    5.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027450
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367č, 377.
    predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - izpodbijanje pravnomočne odločbe - redna pravna sredstva - izredna pravna sredstva - prava neuka stranka - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - plačilo sodne takse - ustavnost zakonske ureditve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Enako je nedovoljena v smislu predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
  • 563.
    VSRS Sodba II Ips 203/2018
    5.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027039
    URS člen 31, 34, 51. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
    povrnitev škode - odgovornost bolnišnice (zdravstvene ustanove) - medicinska napaka (zdravniška napaka) - poškodba živca - pojasnilna dolžnost - podlage odškodninske odgovornosti - zaslišanje izvedenca - postavitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
    Po presoji revizijskega sodišča je pojavnost v manj kot 1 % dovolj nizka, da je mogoče domnevati, da pri razumnem pacientu ne bi vplivala na njegovo privolitev v poseg, ki je bil v konkretnem primeru ocenjen kot zelo potreben (četudi ne nujen). V konkretnem primeru tudi ni podan položaj, ko bi uresničeno redko tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki je grozila v primeru neizvedenega posega, to pa je izguba vida na njenem edinem še uporabnem očesu, pri čemer je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožnica za svoj vid izredno zaskrbljena, sodišči nižjih stopenj pa ji tudi nista verjeli, da bi poseg v primeru opozorila na tveganje nevralgije odklonila. Splet navedenih okoliščin zato utemeljuje sklep, da je bila v konkretnem primeru pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, čeprav na dejansko uresničeno tveganje tožnica ni bila opozorjena.
  • 564.
    VSRS Sklep I R 110/2019
    5.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027487
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristransko sojenje - pristojnost okrožnega sodišča - predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - sodnica okrajnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
    Okoliščina, da je toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je zgolj organizacijska enota okrožnega sodišča (predlagatelj niti ne navaja, da bi sodišči imeli prostore v isti stavbi in na istem naslovu), ni "drugi tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da se toženka (okrajna sodnica) srečuje z eno izmed sodnic okrožnega sodišča (okrožno sodnico A. A.) v zvezi z delom in zasebno, pa sicer (lahko) predstavlja razlog za izločitev okrožne sodnice po 70. členu ZPP, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da vsi sodniki okrožnega sodišča zaradi tega ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti in bi bil zaradi tega lahko v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča (ne posamične sodnice), torej na pristranskost prav vseh sodnikov sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi.
  • 565.
    VSRS Sklep II Ips 152/2018
    5.9.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00027038
    URS člen 26. ZOR člen 277. ZOMZO člen 1. ZPOMZO člen 3. OZ člen 376.
    odgovornost delodajalca (države) - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obrestna mera zamudnih obresti - prenehanje teka obresti - prepoved ne ultra alterum tantum - delovni spor - zamudne obresti
    Sodišče 2. stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne premise, da naj bi bil tožnik za škodo, ki naj bi mu začela nastajati od 1. 1. 2002 dalje, poplačan z zamudnimi obrestmi, ki so se natekle do tega trenutka, ker da za več kot šestkrat presegajo glavnico. Po mnenju pritožbenega sodišča to pomeni, da je zaradi teh obresti dobil škodo zaradi predolgega sojenja v celoti povrnjeno, čeprav je: 1) razlog, zaradi katerega je sodišče štelo, da je tožnik odškodninsko poplačan, nastal, še preden naj bi škoda sploh začela nastajati, in 2), čeprav je škoda, katere povrnitev zahteva, ravno v tem, ker je (zaradi prepočasnega dela sodišč) omenjeni visok znesek obresti dobil izplačan šele v letu 2012. Taka utemeljitev se logično ne izide.
  • 566.
    VSRS Sklep X DoR 30/2019-3
    4.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ŠOLSTVO
    VS00027237
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 214.
    dopuščena revizija - izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - obrazložitev odločbe o izvolitvi - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
    Revizija se dopusti glede vprašanja, kako mora biti obrazložena odločba v postopku habilitacije - ali zadošča le obrazložitev v zvezi s tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen?
  • 567.
    VSRS Sklep I Up 16/2019
    4.9.2019
    SODNE TAKSE
    VS00027575
    ZST-1 člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/1-6, 18, 18/1, 18/4, 34a, 34a/1.
    taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper plačilni nalog - nova zahteva - nov postopek - enkratno plačilo sodne takse
    Vsaka nova zahteva za izdajo začasne odredbe pomeni sprožitev novega postopka (tj. postopka odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe), zato je treba za vsako plačati sodno takso, četudi so vložene v istem (upravnem) sporu. Pravilo enkratnega plačila sodne takse za posamezni postopek odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe se uporabi le v primeru, ko sodišče večkrat (npr. zaradi razveljavitve) odloča o isti zahtevi. To pa ni primer v obravnavani zadevi.
  • 568.
    VSRS Sklep I Up 97/2019
    4.9.2019
    UPRAVNI SPOR - ZEMLJIŠKI KATASTER
    VS00027574
    ZPP člen 196, 197. ZUS-1 člen 28.
    pravočasnost tožbe - enotno sosporništvo - evidentiranje meje - solastnik nepremičnine - pravica do vložitve pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
    Solastnika zemljišč, katerih meja je bila z izpodbijano upravno odločbo evidentirana kot urejena, sta v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Pravno se namreč razmerje, ki se z izpodbijano upravno odločbo ureja, to je ureditev meje med zemljišči, za solastnike zemljišča lahko reši le na enak način.

    Pri presoji pravočasnosti tožbe je zato treba upoštevati ne samo prvi odstavek 28. člena ZUS-1, ampak tudi 197. člen ZPP.

    Sodišče prve stopnje je o tožbi, ki sta jo skupaj vložila tožnik in pritožnica, torej o skupaj vloženi tožbi, odločilo po vsebini in tožbo zavrnilo. Učinki te sodbe, o poteku meje, se raztezajo tudi na pritožnico, saj je sporno razmerje za oba tožnika mogoče rešiti le na enak način. S tem, ko je sodišče prve stopnje po vsebini odločilo o skupaj vloženi tožbi, je torej odločilo tudi o pritožničini tožbi, čeprav jo je zavrglo. Nastala je torej procesna situacija že pravnomočno razsojene zadeve (res iudicata), zato je ponovno odločanje sodišča prve stopnje izključeno. Zaradi te procesne situacije pa pritožnici ne smejo nastati negativne pravne posledice, zato ima tudi pritožnica zoper sodbo pravico vložiti pravna sredstva v zakonskem roku, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa. Napačna odločitev sodišča prve stopnje namreč ne sme biti v škodo njenih procesnih pravic.
  • 569.
    VSRS Sklep X DoR 33/2019-3
    4.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT
    VS00027244
    ZUS-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 377.
    predlog za dopustitev revizije - nepravnomočna sodba - pravna sredstva - pritožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V obravnavanem primeru je bil predlog vložen zoper nepravnomočno sodbo upravnega sodišča. Zato zanj ni bil izpolnjen navedeni pogoj, da se mora predlog nanašati na pravnomočno sodbo.

    Poleg tega bi obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije v obravnavanem primeru - ko je Vrhovno sodišče že odločalo o pritožbi zoper izpodbijano sodbo - pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih.
  • 570.
    VSRS Sklep I Up 66/2019
    4.9.2019
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00027887
    ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
    pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
    Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
  • 571.
    VSRS Sklep X DoR 117/2019-3
    4.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
    VS00026867
    ZVO-1 člen 64, 64/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - okoljevarstveno soglasje - lastnik sosednje nepremičnine - pravica do udeležbe v postopku
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali se v postopku odločanja o vprašanju priznanja stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 in prvega ter drugega odstavka 43. člena ZUP pravilno razlagata tako, da se vsebinsko in meritorno presoja predložena mnenja izvedbenih prič o obstoju zatrjevanih obremenitev na zemljiščih stranskega udeleženca, ali pa se o tem lahko meritorno odloča le v glavnem postopku?
  • 572.
    VSRS Sklep I Up 80/2019
    4.9.2019
    UPRAVNI SPOR
    VS00027886
    ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/2.
    pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - pravica do pravnega sredstva - računanje roka
    Pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena, zakon lahko določi procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči.

    ZUS-1 za to, da bi se rok za tožbo računal od zaključka prvega upravnega spora, ki se je končal s procesno odločitvijo kot posledico tožnikove zamude, ne daje podlage.
  • 573.
    VSRS Sklep X DoR 134/2019-6
    3.9.2019
    SODSTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027299
    URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSSve člen 1.
    dopuščena revizija - imenovanje na sodniško mesto - nepristranskost odločanja - pošten postopek - Sodni svet - prekluzija navajanja dejstev in dokazov

    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča?

    Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?

  • 574.
    VSRS Sklep Cpg 7/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00028871
    ZPP člen 70, 70-6.
    izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika
    Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.
  • 575.
    VSRS Sodba III Ips 16/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00027191
    ZPP člen 371, 371/3, 339, 378.
    revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - sklepčnost tožbe - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, pritožbeno sodišče pa tega ni sankcioniralo. Očitek ni utemeljen. Na pomanjkljivosti v trditvah tožeče stranke je ves čas postopka opozarjala tožena stranka. V takem primeru dolžnost sodišča o materialnem procesnem vodstvu odpade, kar je Vrhovno sodišče že večkrat povedalo v svojih odločbah.
  • 576.
    VSRS Sodba III Ips 30/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00027355
    ZPP člen 190, 190/1, 213, 285, 371, 371/1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 6, 6/1, 56, 395, 395/2.
    navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
    Določbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve.

    Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS.

    Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na pričakovana ravnanja v zvezi z bodočim kreditom za to družbo pa pojasnjuje zgolj pričakovanja toženk o nadaljnjem urejanju poslovnih odnosov med udeleženimi osebami pri izvajanju investicije. Te okoliščine pa nikakor ne pripeljejo do sklepanja, da je bila v pravnem smislu zavezanka iz kreditne pogodbe družba A. in ne prva toženka. Zato iz tako zatrjevanega sklopa dejstev ni mogoče sklepati, da Kreditna pogodba ne učinkuje med pravdnima strankama. Zgolj okoliščina, da je tožena stranka iz teh dejstev napačno sklepala na navideznost Kreditne pogodbe, še ni narekovala sodišču, da bi moralo toženo stranko usmerjati, katera dodatna dejstva mora zatrjevati, da bi z ugovorom uspela.
  • 577.
    VSRS Sodba III Ips 31/2019, enako tudi VSRS Sodba III Ips 28/2019, VSRS Sodba III Ips 33/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00028566
    ZFPPIPP člen 132, 132/3, 215, 215/3, 221t, 221t/2-1, 308, 308/2.
    predhodna odredba - prisilna poravnava - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - ločitvena pravica - pogojna ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice - pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi - stečajni postopek - dopuščena revizija
    Ločitvena pravica, ki jo uveljavlja tožeča stranka v postopku stečaja, temelji na pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, in ne na predhodni odredbi. Ločitvena pravica je bila priznana kot nepogojna in s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo je o njej pravnomočno odločeno.
  • 578.
    VSRS Sklep Cpg 5/2019
    3.9.2019
    ARBITRAŽNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00027303
    ZArbit člen 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2. ZNP člen 37.
    priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - vmesna arbitražna odločba - končna arbitražna odločba
    Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
  • 579.
    VSRS Sklep III Ips 15/2019
    3.9.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
    VS00027136
    ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 34a. ZPP člen 384, 384/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
    postopek izterjave sodne takse - dovoljenost revizije - sklep o taksni obveznosti - smiselna uporaba določb ZPP - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški stečajnega postopka - sodna taksa za pritožbo - terjatev iz naslova plačila sodne takse - dopuščena revizija - pritrdilno ločeno mnenje
    Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.

    Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.
  • 580.
    VSRS Sklep I Up 54/2016
    3.9.2019
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - USTAVNO PRAVO
    VS00027889
    ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZPNačrt člen 14.
    občinski prostorski načrt (OPN) - splošni akt - izpodbijanje splošnega akta - učinkovito pravno sredstvo - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
    Prostorske akte (med njimi OPN) kot splošne in abstraktne pravne akte je na podlagi ZPNačrt mogoče izpodbijati v postopku pred Ustavnim sodiščem, saj je to v pristojnosti slednjega, če so za to izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji.
  • <<
  • <
  • 29
  • od 50
  • >
  • >>