predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma da jo je Vrhovno sodišče dopustilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
prevozna pogodba v cestnem prometu - prevoznina - zavezanec za plačilo - solidarna odgovornost pošiljatelja blaga - tovorni list - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje se je pri razlagi spornega zakonskega besedila pravilno naslonilo na namensko razlago zakonske spremembe in se pri tem sklicevalo na pojasnilo predlagatelja zakona, objavljeno v Poročevalcu DZ RS, 2011 z dne 29. 3. 2011. Iz tako pojasnjenega namena je razvidno, da je zakonodajalec predvsem poskušal preprečiti posledice veriženja pogodb, ko sklenitelj prevozne pogodbe nastopa za račun pošiljatelja na podlagi njunega mandatnega razmerja. Na tem mandatnem razmerju (oziroma verigi mandatnih razmerij), ki povečuje(jo) negotov položaj prevoznika, je torej predlagatelj zakonske spremembe utemeljeval potrebnost vzpostavitve solidarne odgovornosti za obveznosti do prevoznika tudi za tiste osebe, po nalogu katerih je bila sklenjena prevozna pogodba. V skladu s tako zasledovanim namenom je treba razlagati sporno določbo petega odstavka 110.a člena ZPCP-2. Učinka solidarne odgovornosti zato ni mogoče širiti tudi na udeležence drugih pogodbenih razmerij, ki niso bila na navedeni način vzročno povezana s sklenjeno prevozno pogodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - policist kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko okrnile že sam videz nepristranskosti sodišča. Okoliščina, ki jo zatrjuje tožnik, da je toženec policist na območju Okrajnega sodišča na Ptuju ter da tam nastopa večkrat kot priča, po prepričanju Vrhovnega sodišča ni takšna okoliščina. Zgolj poklic stranke ni okoliščina, ki bi predstavljala kakršnokoli subjektivno vez med njo in sodiščem. Če bi takšnim okoliščinam pripisovali, da lahko okrnijo nepristranskost, bi sistem v določenem delu sploh ne mogel delovati. Enako velja glede trditve, da toženec v tej vlogi večkrat nastopa kot priča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027518
ZPP člen 215, 350, 350/2, 378.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - okužba z bakterijo - meje pritožbenega preizkusa - preskakovanje pravnih sredstev
Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi (vloženi po drugem pooblaščencu), ki je bila vsebinsko prazna, pavšalna. Njeno bistvo je v pavšalni trditvi, da je do okužbe prišlo (kar sploh ni bilo nikoli sporno), to pa ne more biti medicinski zaplet, „pač pa gre zagotovo za zdravniško napako oz. za slabo higieno zdravniškega osebja oz. za opustitev dolžnega skrbnega ravnanja.“
Tako zasnovan (bolje rečeno navržen) pritožbeni napad ni omogočal in še manj terjal vsebinskega odgovora pritožbenega sodišča.
Dokazno breme glede namena izpolnitve določene poslovne obveznosti nosi upnik kondikcijskega razmerja. Bistvo kondikcije je namreč v izpolnjevanju poslovne obveznosti, za izpolnitveno ravnanje pa mora imeti izpolnitelj poslovni namen izpolniti obveznost v razmerju do druge stranke obligacijskega razmerja.
spor iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - sklep o ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - zavrženje predloga
Ker revizija zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o začasni odredbi, ni dovoljena, je sodišče tudi ne more dopustiti.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala v posledici protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Mariboru oziroma uradnih oseb tega sodišča, odločati sodišče, ki se mu protipravno ravnanje očita, zaradi česar bi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča lahko bil okrnjen videz nepristranskosti sojenja.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Medsebojna prepletenost dejanskih in pravnih vprašanj kaže, da vprašanje toženčeve ne/dobrovernosti ne pomeni samostojne pravne celote, ki bi je sodišče prve stopnje sploh še ne obravnavalo, ampak gre zaradi spregledanega toženčevega ugovora le za izostanek presoje enega od zatrjevanih vidikov spora (v dejanskem in pravnem pogledu). Dokončna meritorna odločitev sodišča druge stopnje zato ne bi pomenila posega v pravico do pravnega sredstva.
Vrhovno sodišče ne pritrjuje presoji pritožbenega sodišča o smotrnosti obravnave pred sodiščem prve stopnje, kateremu glede na veliko število izvedenih dokazov teh ne bi bilo treba ponovno izvajati, kar pa za pritožbeno obravnavo ne velja nujno. Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno ponoviti vseh dokazov, ampak (le) tiste, za katere oceni, da so ustrezno predlagani, potrebni in primerni za odpravo kršitve zaradi prezrtja toženčevih navedb v zvezi z njegovo pridobitvijo lastninske pravice. Tako se pritožbena obravnava izkaže predvsem v dopolnitvi prvostopenjskega postopka.
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno trdi, da iz obrazložitve pravnomočnega sklepa ni razvidna konkretna presoja, zakaj in kako naj bi okoliščine, ki so navedene v obrazložitvi sklepov, upravičevale nevarnost, da bo obdolženka na prostosti ponovila istovrstno kaznivo dejanje.
V obeh izpodbijanih sklepih je torej umanjkala navedba konkretnih razlogov, ki bi omogočali zaključek o cilju, ki se zasleduje s podaljšanjem pripora zoper obdolženo J. A., v naslednjem koraku pa presojo sorazmernosti med varnostjo ljudi in obdolženkino pravico do osebne svobode.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga
Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije se je tako iztekel 10. 6. 2019, toženka pa je predlog vložila dne 11. 6. 2019, torej prepozno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Obsojenka se je sicer seznanila z obtožbo in v zvezi z njo tudi podala zagovor. Bistvo pravice do obrambe pa je tudi v tem, da se da obdolžencu možnost, da se seznani z obremenilnimi dokazi in možnost zasliševati avtorja ter dokazov oziroma izpovedbe.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v opisanih in v dokaznem postopku ugotovljenih dejanjih obsojenke konkretizirano njeno sodelovanje pri tuji prostituciji zaradi izkoriščanja. Obsojenka je sodelovala pri prostituiranju več deklet na način, da je ustvarjala zaslužek, pri tem pa je šlo za kontinuirano, več let trajajočo dejavnost, ki je predstavljala utečen in donosen posel. Obsojenkino sodelovanje pri tuji prostituciji je obsegalo najemanje in razpolaganje s stanovanji, skrb za prevoz deklet na lokacije, kjer se je izvajala prostitucija, njeno oglaševanje in dogovarjanje s strankami za srečanja z dekleti, ki so ponujala spolne storitve, s čimer je dejansko vodila in posredno nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker je pri tem od oškodovank, ki so se nanjo zaradi osebnostnih potez in nepoznavanja jezika funkcionalno navezale – kar je obsojenka izkoriščala zavoljo teženj po lastnem finančnem okoriščanju – prejemala polovico zaslužka, ki so ga le-te prejele od strank, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da je obsojenka sodelovala pri tuji prostituciji zaradi ekonomskega izkoriščanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO
VS00027693
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1984) člen 65, 71.
predlog za dopustitev revizije - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
obseg presoje v reviziji - kasatorično pooblastilo - neutemeljena pritožba
Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila. Obrazložitev je vsebinska, ne pa formularna. Te obrazložitve pritožnik konkretizirano ne napada in je tako tudi ne izpodbije.