predlog za dopustitev revizije - revizija v nepravdnem postopku - zapuščinski postopek - zavrženje predloga
V prvem odstavku 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP se uvršča tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali javnosti, v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - največja otrokova korist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi,
- ali sta sodišči pravilno zavrnili dokazni predlog za postavitev novega izvedenca psihološke stroke oziroma ali obstoji kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je dotično okrožno sodišče v zadevi sodilo na prvi stopnji, sodba pa je bila z odločbo višjega sodišča razveljavljena, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Sodni red celo predvideva, da je po razveljavitvi zadeva predložena istemu sodniku. Predhodno odločanje o zadevi torej ni okoliščina, ki bi vplivala na izgled nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZIZ v prvem odstavku 10. člena določa, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Ker izpodbijani sklep ni odločba iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1-a. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - missing trader - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - pravni standard - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dikcija "vedel oziroma bi moral vedeti" o goljufivih transakcijah je pravni standard, ki ga je treba napolniti od primera do primera. Odločanje na podlagi pravnih standardov pa pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnih standardov nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina
Katastrska občina št. C. spada v občino Izola po 52. točki 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo (tretji in četrti odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih - ZS-H). Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem. Po 27. točki takrat veljavnega 114. člena ZS je okrajno sodišče v Piranu določeno za območje sodnih okrajev Izola in Piran. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15, 239, 268.
dovoljenost revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba - novela ZIZ-L - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija v postopkih odločanja o začasnih odredbah ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - koncesija - odkupna opcija - koncesijska pogodba - koncesijski akt - prenehanje koncesijske pogodbe - pogodbeno razmerje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - napačen pravni pouk
Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 69, 77. ZPP člen 219, 236, 236a, 286a, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - ponovljen postopek - opravljena glavna obravnava - zavrnitev dokaznega predloga - listinski dokaz - predlog za zaslišanje priče - zdravstveno stanje - nemogoča izvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Kljub temu, da so posli v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini sicer oblični, so že glede na določbo 77. člena ZDavP-2, poleg (praviloma) listinskih dokazov dopustna tudi vsa druga ustrezna in primerna sredstva, kar je posebej pomembno upoštevati tudi v obravnavanem primeru, ko gre za obdavčitev fizične osebe. Omejevanje dokazovanja določenih dejstev zgolj na določena dokazna sredstva pomeni poseg v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Sodišče prve stopnje je imelo za namen varstva (tudi) revidentovih pravic, pred zavrnitvijo dokaznega predloga kot nemogočega (zaradi domnevno slabega zdravstvenega stanja priče), najmanj v skladu z ZPP možnost revidentu, ki v tem primeru nosi procesno dokazno breme, določiti primeren rok, do katerega se bo čakalo na izvedbo dokaza, ali pa ga vsaj pozvati na predložitev pisne in podpisane izjave predlagane priče, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - postopek javnega naročila - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - pravica do učinkovitega sodnega varstva - vrnitev v prejšnje stanje - izkazana težko popravljiva škoda
Tožba organa (zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja prosilcu) zadrži izvršitev odločbe, kar pomeni da je izpolnitev naložene obveznosti po samem zakonu vezana na okoliščino pravnomočne odločbe. Vendar pa ZInfP ne določa suspenzivnosti tožbe za primer, ko tožbo vloži oseba, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, torej stranska udeleženka iz upravnega postopka. Ta lahko doseže odložitev izvršitve odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu z uporabo instituta začasne odredbe, torej na način in pod pogoji, določenimi v 32. členu ZUS-1.
Kot težko popravljiva škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka - izdana sodba - objektivna nepristranskost - pogodbeni odnos med Republiko Slovenijo in zavarovalnico - zavrnitev predloga
Postopek pred sodiščem prve stopnje v tej zadevi je že končan, sodišče je tudi že izdalo sodbo, zato je treba že z tega razloga predlog zavrniti.
Pogodben odnos med Vlado Republike Slovenije in tožnico, na podlagi katerega vsa sodišča v državi, vključno z Vrhovnim sodiščem, vplačujejo premije po Pokojninskem načrtu za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, ni tehten razlog, ki bi utemeljeval delegacijo pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00030552
OZ člen 10, 39. ZPP člen 14.
prenos poslovnega deleža - skupni namen pogodbenih strank - neodplačna odsvojitev - ničnost pogodbe - civilna odgovornost - pravica do naravnega sodnika
Zaključki sodišča druge stopnje o tem, da toženec za poslovni delež ni plačal ničesar in da je bil skupni namen pogodbenih strank v pridobitvi premoženjske koristi tožencu na račun družbe L., d. d., pomenijo ugotavljanje dejstev, pomembnih za nastop civilnopravne sankcije. Takšen skupni namen pogodbenih strank je namreč v nasprotju s temeljnim načelom obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode in kot tak nedopusten, pogodba s takšno kavzo pa nična.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - ocena dokazov
Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.
Nepravočasno pošiljanje dokumentov stranki ne vpliva na pravilnost vročitve in tek zakonsko določenih rokov. Posledice v tem primeru zadenejo stranko. Sodbi sta bili pravilno vročeni pooblaščenki tožnice, posebej pooblaščeni za sprejemanje sodnih pisanj, pritožbi tožnice, vloženi po poteku pritožbenega roka, pa pravilno zavrženi kot prepozni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00030336
ZZVZZ člen 63, 65, 66. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks - zdravstvena dejavnost - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen
Revizija se dopusti glede vprašanja: Kakšna je pravilna razlaga določila Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, da "če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo Aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju in druga vprašanja, ki zadevajo plače v javnem sektorju, ali v primeru sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe", koga ta določba zavezuje in na kakšen način.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o odmeri stroškov - odvetniška tarifa - pomembno pravno vprašanje - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Vprašanje je predlagano v zvezi z Zakonom o odvetniški tarifi, ki se je prenehal uporabljati 9. 1. 2015. Nova Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/2015) pa je vzpostavila drugačen način obračunavanja odvetniških stroškov (po posameznih dejanjih in ne več po fazah postopka). Zato od obravnavanja zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče pričakovati odločitve o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.