CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00031238
ZPP člen 37, 180, 185, 18571, 367, 367/2, 367/5. ZEN člen 8. SPZ člen 48. ZTLR člen 24.
ugotovitev skupne lastnine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v tujo nepremičnino - mansarda - nastanek nove stvari - stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neupravičena pridobitev - kondikcija - objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sklepčnost tožbe - popolnost tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zapadlost terjatve
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028620
ZVEtL-1 člen 34, 51.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek vzpostavitve etažne lastnine - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
34. člen ZVEtL-1 določa, da zoper sklep sodišča, izdan v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, revizija ni dopustna. Mogoče jo je vložiti le zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, in sicer na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (51. člen ZVEtL-1).
Nosilno stališče revizije, da bi se v tem odškodninskem sporu lahko dokazovalo, da se je sporni historični dogodek odvil drugače kot je to opisano v pravnomočni oprostilni sodbi, je v nasprotju z oškodovančevo domnevo nedolžnosti. Toženkini ugovori in predlagani dokazi so bili zaradi učinkovanja domneve nedolžnosti oziroma vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko oprostilno sodbo pravno nepomembni.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - upokojena uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je bila dolžnica 33 let zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, pred katerim je v teku konkretna zadeva, in da ima še vedno pogoste stike z bivšimi sodelavci (sodniki in strokovnimi sodelavci), bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov - pristojnost predsednika senata - pomanjkanje pravnega interesa - pavšalne navedbe - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje predloga
V zahtevah za izločitev, o katerih je odločalo višje sodišče, dolžnik, razen pavšalnega očitka o kršitvah določb postopka, ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato njegove zahteve za izločitev pravilno zavrglo kot nepopolne in nerazumljive.
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno, če sta izpolnjena dva pogoja: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
V obravnavanem primeru se državno tožilstvo namreč v predlogu za podaljšanje pripora ni sklicevalo le na pravnomočen sklep o odreditvi pripora ter sklep o njegovem podaljšanju, temveč je podalo tudi presojo, da se okoliščine, ki so bile konkretno ugotovljene v prejšnjih pravnomočnih odločbah, niso v ničemer spremenile.
Sodišče prve stopnje je prvo sodbo v predmetnem postopku res izdalo 8. 12. 2016, a je bila razveljavljena. Postopek pred sodiščem prve stopnje se zato z njeno izdajo ni končal. Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana šele 29. 3. 2018. To je po začetku uporabe novele ZPP-E.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028589
OZ člen 837. ZPP člen 8, 215, 347, 347/2, 350, 350/2, 358.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - višina provizije - pogodbena volja strank - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - meje pritožbenega preizkusa - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Izkaže se, da je sodišče druge stopnje s sklicevanjem na tezo o dokaznem bremenu dejansko zaobšlo zahtevo po celoviti dokazni oceni, ki izhaja iz 8. člena ZPP in se do preostalih dokazov (tistih, ki jih je v podporo drugačnemu stališču nanizalo sodišče prve stopnje in jih je toženec v pritožbi izpodbijal) ni opredelilo. Izpodbijane sodbe ni spremenilo zato, ker bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o razporeditvi dokaznega bremena, temveč zato, ker je sodišče - po oceni sodišča druge stopnje - napačno ugotovilo pravno pomembno dejstvo: kakšen dogovor je bil sklenjen glede zneska provizije.
OZ člen 375, 381. ZIZ-L člen 10. ZPP člen 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - procesne obresti - neposredno izvršljiv notarski zapis - ničnost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja ali neposredno izvršljiv notarski zapis, v katerem sta se upnik in dolžnik dogovorila za plačilo procesnih obresti na podlagi 381. člena Obligacijskega zakonika, predstavlja izvršilni naslov tudi za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem postopku oziroma, ali je takšen dogovor v izvršljivem notarskem zapisu ničen.
Čeprav je zavarovanec druge toženke navzven nastopal kot koncesionar, je druga toženka tožnici, na katero se je ta pred pravdo obrnila z odškodninskim zahtevkom, odgovorila, da Pogodba za vzdrževanje ulic, pločnikov in trgov v A., sklenjena med Javnimi službami A., d. o. o., in Komunalnim podjetjem A., d. d., izvajalca (zavarovanca druge toženke) ne zavezuje k vzdrževanju spornega stopnišča. Zato ni pretirano in nesorazmerno od tožnice zahtevati, da se v takem položaju s pisnim odškodninskim zahtevkom obrne na koncesionarja.
predlog za dopustitev revizije - pritožba - pravica do pravnega sredstva - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena.
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00028619
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193/2. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družinska pokojnina - izvensodna poravnava - trditveno breme - prekluzija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (18. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), ko je odločilo, da je tožeča stranka kot zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja upravičena terjati od tožene stranke celotne izpadle kapitalizirane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od škodnega dogodka do dne, ko bi pokojni izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pomena izvensodnih poravnav in vpliva plačil odškodnine v skupnem znesku 19.331,60 EUR, izvedenih na podlagi teh poravnav, na višino prisojene terjatve,
3. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbe pravdnega postopka, ko je zaključilo, da je prepozna trditev, da iz izvensodnih poravnav izhaja, da je poravnana celotna škoda do konca leta 2012.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00028531
ZP-1 člen 155, 155-8, 156, 156-2. Zakon o finančni upravi člen 11, 17, 95, 95/1. ZDavP-2 člen 85.a. ZPP člen 143.
vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pisanj v varni elektronski predal - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - seznanjenost z vsebino pošiljke - krivda - naklep - nezavestna malomarnost - odgovornost za prekršek
Fikcija vročitve ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen.
Fikcija vročitve omogoča pravno sklepanje o obstoju zavestne sestavine krivde. Obe nižjestopenjski sodišči sta zato s trditvijo, da ni podana niti najmilejša oblika krivde, ob upoštevanju ugotovljenega načina vročitve, pravno napačno sklepali o obstoju okoliščin, ki izključujejo odgovornost za prekršek.
ZJRM-1 člen 7, 7/2.. ZP-1 člen 131, 131/1, 156, 156/1.. ZUP člen 111.
prekrški zoper javni red in mir - uradna oseba - redarji - nedostojno vedenje - zakonski znaki prekrška - prekršek
Glede na to, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99, 101.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Osrednje sporno vprašanje v zadevi je, ali je tožena stranka kot upravičenka do javnih sredstev, financiranih s strani skladov EU, dolžna tožeči stranki (Republiki Sloveniji) vrniti finančni popravek, ki ga je tožnici zaradi ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja predlagala EK. Finančni popravek pomeni vračilo koristi, ki je bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnega ravnanja. Ne pomeni kazni, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi iz ureditve Unije niso bili spoštovani, zaradi česar je pridobljena korist neupravičena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00029246
ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/2.. ZFPPIPP-E člen 21, 408, 409.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - osebni stečaj - odpust obveznosti
Če so bile obsojenemu terjatve v postopku osebnega stečaja pravnomočno odpuščene, teh terjatev, četudi predstavljajo s kaznivim dejanjem povroženo škodo, ni mogoče priznati kot premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku.