določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP se uvršča tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali javnosti, v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ustavna odločba - pravnomočen izvršilni naslov - spor o obstoju terjatve - ugovor nezapadlosti - ni predhodno vprašanje - kršitev pravice do sodnega varstva - ugoditev reviziji
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
S tem, ko je davčni organ v okviru odločanja o revidentkinem ugovoru o nezapadlosti terjatve sam odločal o zapadlosti in s tem tudi o obstoju terjatve davčnega dolžnika do revidentke kot o predhodnem vprašanju, je bila revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - relativna javna oseba - pravica do pozabe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina
Katastrska občina št. C. spada v občino Izola po 52. točki 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo (tretji in četrti odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih - ZS-H). Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem. Po 27. točki takrat veljavnega 114. člena ZS je okrajno sodišče v Piranu določeno za območje sodnih okrajev Izola in Piran. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1-a. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - missing trader - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - pravni standard - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dikcija "vedel oziroma bi moral vedeti" o goljufivih transakcijah je pravni standard, ki ga je treba napolniti od primera do primera. Odločanje na podlagi pravnih standardov pa pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnih standardov nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15, 239, 268.
dovoljenost revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba - novela ZIZ-L - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija v postopkih odločanja o začasnih odredbah ni dovoljena.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
ZKP člen 372, 372/4, 420, 420/1.. KZ-1 člen 7, 7/2, 86, 86/11, 86/12, 92, 92/4, 94, 94/2.
druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - uporaba milejšega zakona - načelo alternativnosti - zastaranje izvršitve kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora - kršitev kazenskega zakona
V skladu z drugim odstavkom 7. člena KZ-1 je mogoče retroaktivno uporabiti samo kasnejši milejši zakon, ne pa tudi morebitnega prejšnjega milejšega. Sodišče namreč ne more uporabiti morebitnih milejših določb predhodnih kazenskih zakonov, ki jih je v postopku do pravnomočnosti sodbe že imelo možnost uporabiti, vendar jih ni, ker so bila pozneje spremenjena določila, glede na celoten kontekst zadeve milejša.
dopuščena revizija - menjalna pogodba - ničnost pogodbe - pogodba v korist tretjega - plačilo tretjim - vračilo koristi - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na izrecno določilo v dvostranski pogodbi, da tožeča stranka plača toženi stranki znesek na račun, ki ni njen, pri čemer tretja stranka v pogodbi ni nikjer omenjena, niti navedena, predstavlja le način izpolnitve pogodbe in ne pogodbe v korist tretjega in ali je na podlagi kondikcijskega zahtevka zavezana za vračilo pogodbena stranka.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - trajanje sodnega postopka
Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZIZ v prvem odstavku 10. člena določa, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Ker izpodbijani sklep ni odločba iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - revizija v nepravdnem postopku - zapuščinski postopek - zavrženje predloga
V prvem odstavku 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 126/6, 157, 157/7,418, 418/2. ZUP člen 6. URS člen 22.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - zastaranje davčne obveznosti - ponovljen postopek - izvršilni naslov - začetek teka zastaralnega roka - uporaba veljavnega zakona - načelo zakonitosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - relativno zastaranje
Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne kot zmotno meni revident, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. To pomeni, da na tek tega, tj. absolutnega zastaralnega roka za odmero ali pa za izterjavo, ne vplivajo prekinitve teka petletnega relativnega roka, ne pa, da začne absolutni zastaralni rok za izterjavo teči hkrati z absolutnim zastaralnim rokom za odmero davčne obveznosti, saj zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti, temveč šele po izvršljivosti odmerne odločbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun izvršitelja - zastaranje terjatev izvršitelja - pravna praznina - desetletni zastaralni rok - neposredno izvršljiv notarski zapis
Za terjatev, ki je ugotovljena v dokončnem obračunu izvršitelja, velja desetletni zastaralni rok.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - kumulativna izpolnitev pogojev
Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Ne zadošča zgolj hkratni obstoj (kakršne koli) terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 17, 92. OZ člen 557.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - kmetija - pritiklina - živina - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS00030613
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 384, 384/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 36, 6/1, 37, 37/1. ZUstS člen 1, 1/3, 44. URS člen 23.
dovoljenost revizije - postopek za plačilo sodne takse - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - pravica dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - odmera sodne takse po ZST-1 - taksa za tožbo - vrnitev sodne takse - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev protiustavnosti - učinek razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - dopuščena revizija
Nižji sodišči sta z zavrnitvijo tožničinega predloga za vračilo dela sodne takse nesorazmerno posegli v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sklepa sodišč nižje stopnje temeljita na napačnem stališču, da je glede na specifično ureditev po ZST-1 glede spornega razmerja nastopil učinek pravnomočnosti. Ker bi bil v primeru vrnitve preplačane sodne takse namen sodnih taks še vedno dosežen, Vrhovno sodišče ne vidi v javnem interesu utemeljenega razumnega in stvarnega razloga za zavrnitev tožničinega predloga.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodni izvedenec kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni "drug tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v NEpristranskost sojenja.