določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodni izvedenec kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da naj bi bil upnik sodni izvedenec, ni "drug tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Sodni izvedenec ni imenovan le za določeno sodišče, pač pa za območje cele države in lahko sodeluje s sodniki vseh sodišč v državi. Morebitno pogostejše sodelovanje izvedenca v postopkih pri posameznem sodišču pa ni takšen razlog, da bi povzročil realen dvom v NEpristranskost sojenja.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - relativna javna oseba - pravica do pozabe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov.
premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - začasna ureditev razmerja - obličnost - notarski zapis - dopuščena revizija
Pojem "urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema" je treba v kontekstu stroge obličnostne zahteve iz 1. točke 47. člena ZN razlagati zožujoče, torej v skladu z namenom postrožene oblike, ki varuje pred nepremišljenimi razpolaganji s premoženjem, ki so posledica občutljivih in kompleksnih ter večplastnih odnosov med zakoncema, in ki bi usodno vplivali na nadaljnje življenje kateregakoli od njiju. Zaveza enega, da bo začasno, dokler ne razdelita skupno premoženje drugemu kot odmeno za izključno uporabo skupnega stanovanja plačeval določen denarni znesek, ne pomeni pomembne, zlasti pa ne za bodoč premoženjski položaj kateregakoli od njiju usodne ureditve premoženjskih razmerij.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - kumulativna izpolnitev pogojev
Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Ne zadošča zgolj hkratni obstoj (kakršne koli) terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika.
zahteva za varstvo zakonitosti - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun izvršitelja - zastaranje terjatev izvršitelja - pravna praznina - desetletni zastaralni rok - neposredno izvršljiv notarski zapis
Za terjatev, ki je ugotovljena v dokončnem obračunu izvršitelja, velja desetletni zastaralni rok.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - brezplačna uporaba stanovanja - vzajemna pomoč - darilo
Upoštevaje kot izhodišče, da je naravno/normalno, da si sorodniki med seboj pomagajo, in (1) dejansko vzajemnost dajatev med zapustnico na eni strani (ki je prvi toženki dovolila brezplačno bivanje v svojem stanovanju) in prvo toženko na drugi strani (ki je plačevala mesečne stroške za stanovanje in vsakodnevno obiskovala zapustnico v domu starejših občanov) ter (2) dejstvo, da se zaradi zapustničinega ravnanja obseg njenega premoženja ni zmanjšal, Vrhovno sodišče ocenjuje, da prvo toženkine brezplačne uporabe zapustničinega stanovanje v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se prvi toženki kot zakoniti dedinji vračunalo v dedni delež. Bistveno je namreč, da ni izkazano prikrajšanje dednih deležev sodedičev, ker je zapustnica dovolila svoji hčeri, da biva v njenem stanovanju, saj se masa zapuščine s tem ni zmanjšala.
ZKP člen 372, 372/4, 420, 420/1.. KZ-1 člen 7, 7/2, 86, 86/11, 86/12, 92, 92/4, 94, 94/2.
druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - uporaba milejšega zakona - načelo alternativnosti - zastaranje izvršitve kazni - alternativni način izvršitve kazni zapora - kršitev kazenskega zakona
V skladu z drugim odstavkom 7. člena KZ-1 je mogoče retroaktivno uporabiti samo kasnejši milejši zakon, ne pa tudi morebitnega prejšnjega milejšega. Sodišče namreč ne more uporabiti morebitnih milejših določb predhodnih kazenskih zakonov, ki jih je v postopku do pravnomočnosti sodbe že imelo možnost uporabiti, vendar jih ni, ker so bila pozneje spremenjena določila, glede na celoten kontekst zadeve milejša.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je dotično okrožno sodišče v zadevi sodilo na prvi stopnji, sodba pa je bila z odločbo višjega sodišča razveljavljena, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Sodni red celo predvideva, da je po razveljavitvi zadeva predložena istemu sodniku. Predhodno odločanje o zadevi torej ni okoliščina, ki bi vplivala na izgled nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15, 239, 268.
dovoljenost revizije - postopek izvršbe in zavarovanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba - novela ZIZ-L - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija v postopkih odločanja o začasnih odredbah ni dovoljena.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1-a. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - missing trader - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - pravni standard - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dikcija "vedel oziroma bi moral vedeti" o goljufivih transakcijah je pravni standard, ki ga je treba napolniti od primera do primera. Odločanje na podlagi pravnih standardov pa pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnih standardov nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - trajanje sodnega postopka
Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.
dopuščena revizija - menjalna pogodba - ničnost pogodbe - pogodba v korist tretjega - plačilo tretjim - vračilo koristi - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na izrecno določilo v dvostranski pogodbi, da tožeča stranka plača toženi stranki znesek na račun, ki ni njen, pri čemer tretja stranka v pogodbi ni nikjer omenjena, niti navedena, predstavlja le način izpolnitve pogodbe in ne pogodbe v korist tretjega in ali je na podlagi kondikcijskega zahtevka zavezana za vračilo pogodbena stranka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 17, 92. OZ člen 557.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - kmetija - pritiklina - živina - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ustavna odločba - pravnomočen izvršilni naslov - spor o obstoju terjatve - ugovor nezapadlosti - ni predhodno vprašanje - kršitev pravice do sodnega varstva - ugoditev reviziji
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
S tem, ko je davčni organ v okviru odločanja o revidentkinem ugovoru o nezapadlosti terjatve sam odločal o zapadlosti in s tem tudi o obstoju terjatve davčnega dolžnika do revidentke kot o predhodnem vprašanju, je bila revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZIZ v prvem odstavku 10. člena določa, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Ker izpodbijani sklep ni odločba iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 194. člena KZ-1 je zato podano že golim neplačevanjem preživnine ob predpostavki, da se storilec za tak korak odloči prostovoljno, brez utemeljenega razloga.
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obramba na vseh treh narokih za glavno obravnavo nikoli ni podala pripomb glede zatrjevanega sodnikovega nezakonitega, neprimernega in do obrambe žaljivega vodenja kazenskega postopka, niti ni očitala sodnikove vnaprejšnje opredelitve o obtožbi. V luči drugega odstavka 41. člena ZKP je zato obramba z navajanjem ugovorov, ki izhajajo iz zatrjevane kršitve pravice do nepristranskosti sodnika, prekludirana, zato (šele) z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uspeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00030822
KZ-1 člen 240, 240/2.. URS člen 14, 22, 28.. ZS člen 109.. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - povzročitev premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - enoosebna d.o.o. - sodna praksa Vrhovnega sodišča - praksa Vrhovnega sodišča - prepoved retroaktivne uporabe zakona - vezanost na sodno prakso - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravna vprašanja
Odločbe Vrhovnega sodišča v našem pravnem redu niso formalni pravni vir in nanje nižja sodišča niso neposredno vezana. Vrhovno sodišče z oblikovanjem ustaljene sodne prakse daje vodilo nižjim sodiščem za razsojo v enakih in podobnih primerih ter na takšen način usmerja delovanje sodnega sistema. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Zakona o sodiščih (ZS) Vrhovno sodišče zagotavlja enotno sodno prakso, kar pa ne pomeni, da so nižja sodišča nanjo formalno vezana.
Bistvo starejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi z zlorabo položaja v enoosebni d. o. o. je, da storilec in oškodovanec ne moreta hkrati obstajati v isti osebi v primerih, ko je bilo premoženje enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo preneseno v okviru zakonitega poslovanja, torej ne da bi se obdolžencu očitalo, da bi s svojim ravnanjem kršil prisilne predpise.
V obravnavanem primeru ni šlo le za pridobivanje koristi enega subjekta na račun zmanjšanja premoženja drugega subjekta v okviru zakonitega poslovanja, temveč za očitno nezakonit prenos premoženja, ki ga je predhodno omogočila storitev kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem in prvem odstavku 235. člena KZ-1. Zato je bilo ravnanje, ki se obsojencu očita v obravnavanem primeru, protipravno in kaznivo tudi v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je veljala v času storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP se uvršča tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali javnosti, v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - največja otrokova korist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi,
- ali sta sodišči pravilno zavrnili dokazni predlog za postavitev novega izvedenca psihološke stroke oziroma ali obstoji kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.