denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - že izplačana odškodnina
Toženka je pravilno pri višini odškodnine, ki jo je tožnik dolžan izplačati denacionalizacijskemu upravičencu, upoštevala le deleže tistih pravnih naslednikov, ki naj ne bi pridobili pravic iz zadevnega sporazuma.
Utemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka pri zavezi tožnika za izplačilo odškodnine upoštevati tudi že izplačano odškodnino. Kot s sporazumom je bil tudi s tem zneskom že izplačane odškodnine po pravnomočni odločbi denacionalizacijski upravičenec že odškodovan. Toženka bi zato morala pri zavezi tožnika ta znesek upoštevati in določeno odškodnino zmanjšati.
denacionalizacija - zahteva za vračilo v naravi - parcelacija zemljišča
Odškodnina se prizna zgolj za tiste podržavljene nepremičnine oziroma njihov del, ki ga ni mogoče vrniti v naravi. Zato bi morali upravni organi v postopku denacionalizacije najprej vrniti stvari, ali (kadar je to mogoče) dele podržavljenih stvari, ki jih je mogoče vrniti v naravi. Šele po tem je potrebno za morebitno, v naravi nevrnjeno razliko, določiti odškodnino.
ZLV člen 41,41-3, 75, 77, 81. ZVDZ člen 65, 79a. ZVRK člen 2, 2/1.
lokalne volitve - volitve župana - nepravilnosti v volilnem postopku - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - glasovanje invalidov - volilni molk
Sodno varstvo volilne pravice se zagotavlja tako, da se upoštevajo le tiste ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Izjema pa so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.
ZLV ne določa ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila v konkretnem primeru razlika v številu glasov med županskima kandidatoma majhna in je pri nekaterih voliščih prišlo do napake v štetju.
Glasovanje na domu je dopustno le, če oseba nedvoumno izrazi svojo voljo voliti, pri tem pa ji mora biti, enako kot na volišču, tudi na domu zagotovljena svoboda in tajnost pri izvršitvi volilne pravice.
V skladu z 79.a členom ZVDZ mora biti invalidom zagotovljen prost dostop do volišča in ne zagotovljena ureditev, ki je zanje drugačna kot za ostale volivce. V konkretnem primeru je bila zato kršena navedena določba, saj je bilo glasovanje invalida na volišču odvisno od tega, da je predstavnik volilnega odbora prišel do njega z volilnim imenikom in glasovnico, razumeti pa je, da je bilo za invalide predvideno celo posebno volilno mesto.
Četudi ne gre izključiti možnosti, da je do zatrjevanih kršitev volilnega molka prišlo, sodišče ocenjuje, da pritožnik zgolj z opisom zaznave oseb, na katere zatrjevane kršitve volilnega molka niso imele vpliva, ni v zadostni meri izkazal, da so tudi vplivale na izid volitev oziroma ni izkazal možnosti takega vpliva, zaradi katerega bi povprečno razumen volivec dvomil v poštenost volilnega izida.
ZBan-1 člen 253, 253/1, 253/1-1.a, 253a/1, 261a, 261c, 262.
Banka Slovenije - izredni ukrep - odločba o izrednih ukrepih - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost
Na dan 30. 9. 2013 premoženje A. d.d ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov (banka ni bila solventna) in tudi niso bile podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bi se lahko z dokapitalizacijo banke zagotovil vsaj minimalen kapital za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. Banka Slovenije je argumentirano obrazložila, da ni bilo verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi dosegla kapitalsko ustreznost (solventnost) banke in da bi stečaj banke lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da so bili v A. d.d. izkazani pogoji za začetek stečajnega postopka, kot jih določa 1. točka prvega odstavka 320. člena ZBan-1. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji sodišča izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke (osnovnega kapitala banke in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov) zaradi pokrivanja izgube banke, nujno potreben (točka 1.a prvega odstavka 253. člen ZBan-1). Skladno z navedenim je bila zato po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala in vseh obveznosti A. d.d. na nič EUR (0,00 EUR), izvedena dokapitalizacija te banke s finančnimi sredstvi in stvarnim vložkom Republike Slovenije v skladu z 261a. členom, 261c. členom in 262. členom ZBan-1 ter izdana izpodbijana Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke.
ZDoh-2 člen 15, 18, 44, 44/1, 44/1-1, 105, 120. ZKDPZJU člen 11, 11/2. ZPIZ-2 člen 200.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje
Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca – člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena ZPIZ-2 in v povezavi s 1. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca – člana pa gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.
Ker tožeča stranka v zakonskem roku sodne takse ni plačala niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
davek iz dobička od kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - naknadna vplačila - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času odsvojitve - vrednost kapitala v času pridobitve - poslovni delež v gospodarski družbi
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba presojati oba primeroma našteta pogoja - da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena.
V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - ocena subjektivne ogroženosti - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zvezi z ukrepi po ZPND. Tožnica ni predložila ocene pristojnega CSD o ogroženosti iz 26. člena ZPND, tako da je to dejstvo potrebno šteti za med strankama nesporno dejstvo. Ker ocena o ogroženosti za tožnico ni bila izdana, je toženka pravilno odločala o tožničini prošnji ob upoštevanju določil ZBPP in ne ZPND.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - volitve članov sveta krajevne skupnosti - dokazno breme - glavna obravnava
Zakonodajalec je izrecno predpisal, da sodišče v sporih o zakonitosti volilnih organov vselej sodi na seji, kar je odraz legitimnega namena, da se ti postopki izpeljejo čim hitreje po končanih volitvah. To pa ne pomeni, da sodišče ne sme ugotavljati dejstev in napraviti dokazne ocene po opravljeni glavni obravnavi, če se to na podlagi 23. člena Ustave izkaže za nujno potrebno in če s tem omenjeni legitimni namen ni nesorazmerno prizadet.
Upravičenec do sodnega varstva mora "zatrjevati in utemeljevati" nepravilnosti ter ponuditi "ustrezne" dokaze o nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na glasovalni izid. Ker tožnik ni utemeljil nepravilnosti na konkreten način, za nepravilnosti v zvezi z določenim prispevkom v glasilu „Q“ ni podal nobenega specifičnega argumenta, sodišče ni moglo ugotoviti nepravilnosti v izpodbijanem aktu in je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
davek od dohodkov pravnih oseb - dobiček - prihodki in odhodki - povezane osebe - transferne cene - tržna cena
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali odhodek, ki ga je tožnik izkazal v obračunu DDPO za obravnavano obdobje, izkazan na podlagi računa madžarske družbe poslovno potreben ali ne. Zlasti je sporno, ali je zaračunana pogodbeno dogovorjena razlika v ceni ekonomsko smiselna oziroma gospodarsko koristna, glede na dejstvo, da gre za transakcijo med povezanima osebama, za katero na podlagi 16. člena ZDDPO-2 veljajo določbe o transfernih cenah. Madžarska družba je na podlagi pogodbe od tožnika kupovala surovino ortoksilen, ga predelala v AFK in končni izdelek AFK (tekoči ali v luskah) prodala tožniku.
Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se, če ta zakon ne določa drugače, za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Odhodki so torej po navedeni splošni določbi VI. poglavja zakona o davčni osnovi davčno priznani, če so v poslovnem izidu ugotovljeni skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS), vendar le, če ta zakon davčne obravnave tako pripoznanih odhodkov ne ureja drugače. Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
Toženka je, v skladu s pogoji Javnega razpisa (vključujoč navodila), lahko zaključila, da tožnik ni zagotovil zaprte finančne konstrukcije in s tem ni izpolnil pogoja iz Javnega razpisa.
Tožnik bi moral plačati DDV v znesku, kot ga je tudi sam predvidel, in bi zanj ta znesek predstavljal strošek, ne glede na to, da bi ga kasneje poračunal (vhodni; izhodni DDV).
ZJF člen 77, 77/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 279, 281.
ničnost odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe - dolg do države - odpis dolga
Ker je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za odpis dolga z dne 30. 1. 2017, katere odpravo je tožnik zahteval, izrečena za nično, to, glede na pravne posledice ugotovitve ničnosti, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP), pomeni, da izpodbijana odločba ne obstaja več. Ker torej izpodbijana odločba ne obstaja več, tožnik pravnega interesa za tožbo zoper odločbo, s katero je bila izpodbijana odločba izrečena za nično, nima, saj je pravno korist, ki jo je zasledoval s tožbo v tem upravnem sporu, že dosegel, s tem, da je bila izpodbijana odločba izrečena za nično. Tožnik si zato svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - pristojnost
Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo z navedbo, da je zaradi odločbe dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi namreč tožnik uspel tako v upravnem sporu kot tudi v delovnem sporu in bi bila izpodbijana odločba odpravljena, v ponovnem odločanju pa bi bil izvoljen za rednega profesorja, in če bi uspel tudi pri delovnem sodišču na način, da bi ga morala tožena stranka sprejeti nazaj na delo, torej ne gre za take vrste škode, ki se je nikakor ne bi dalo popraviti. Razen tega je treba upoštevati, da je tožnik delno zaposlen tudi pri drugem delodajalcu - delodajalcu A, kar pomeni, da ne bi ostal povsem brez sredstev za preživljanje.
brezplačna pravna pomoč - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ zahtevo, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, bodisi materialno bodisi formalno pravnomočno, zavreči. V izpodbijanem sklepu obstajajo razlogi iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP za zavrženje ponovne prošnje za dodelitev BPP v zadevi, v kateri je bila tožnikova prošnja enkrat že zavrnjena.