Toženka je, v skladu s pogoji Javnega razpisa (vključujoč navodila), lahko zaključila, da tožnik ni zagotovil zaprte finančne konstrukcije in s tem ni izpolnil pogoja iz Javnega razpisa.
Tožnik bi moral plačati DDV v znesku, kot ga je tudi sam predvidel, in bi zanj ta znesek predstavljal strošek, ne glede na to, da bi ga kasneje poračunal (vhodni; izhodni DDV).
ZJF člen 77, 77/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 279, 281.
ničnost odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe - dolg do države - odpis dolga
Ker je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za odpis dolga z dne 30. 1. 2017, katere odpravo je tožnik zahteval, izrečena za nično, to, glede na pravne posledice ugotovitve ničnosti, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP), pomeni, da izpodbijana odločba ne obstaja več. Ker torej izpodbijana odločba ne obstaja več, tožnik pravnega interesa za tožbo zoper odločbo, s katero je bila izpodbijana odločba izrečena za nično, nima, saj je pravno korist, ki jo je zasledoval s tožbo v tem upravnem sporu, že dosegel, s tem, da je bila izpodbijana odločba izrečena za nično. Tožnik si zato svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - ocena subjektivne ogroženosti - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zvezi z ukrepi po ZPND. Tožnica ni predložila ocene pristojnega CSD o ogroženosti iz 26. člena ZPND, tako da je to dejstvo potrebno šteti za med strankama nesporno dejstvo. Ker ocena o ogroženosti za tožnico ni bila izdana, je toženka pravilno odločala o tožničini prošnji ob upoštevanju določil ZBPP in ne ZPND.
gradnja - gradnja ograje - dopustna gradnja enostavnih objektov - ni enostavni objekt - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja
Sodišče soglaša s sklepom organa, da ker gradnja ograj kot enostavnih objektov na obravnavani parceli ni dovoljena, predmetna ograja ni enostaven objekt, ki se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, kot predpisuje drugi odstavek 3.a člena ZGO-1. Posledično je zato pravilna opredelitev, da gre za nelegalno gradnjo.
davek od dohodkov pravnih oseb - dobiček - prihodki in odhodki - povezane osebe - transferne cene - tržna cena
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali odhodek, ki ga je tožnik izkazal v obračunu DDPO za obravnavano obdobje, izkazan na podlagi računa madžarske družbe poslovno potreben ali ne. Zlasti je sporno, ali je zaračunana pogodbeno dogovorjena razlika v ceni ekonomsko smiselna oziroma gospodarsko koristna, glede na dejstvo, da gre za transakcijo med povezanima osebama, za katero na podlagi 16. člena ZDDPO-2 veljajo določbe o transfernih cenah. Madžarska družba je na podlagi pogodbe od tožnika kupovala surovino ortoksilen, ga predelala v AFK in končni izdelek AFK (tekoči ali v luskah) prodala tožniku.
Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se, če ta zakon ne določa drugače, za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Odhodki so torej po navedeni splošni določbi VI. poglavja zakona o davčni osnovi davčno priznani, če so v poslovnem izidu ugotovljeni skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS), vendar le, če ta zakon davčne obravnave tako pripoznanih odhodkov ne ureja drugače. Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
ZLV člen 41,41-3, 75, 77, 81. ZVDZ člen 65, 79a. ZVRK člen 2, 2/1.
lokalne volitve - volitve župana - nepravilnosti v volilnem postopku - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - glasovanje invalidov - volilni molk
Sodno varstvo volilne pravice se zagotavlja tako, da se upoštevajo le tiste ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Izjema pa so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.
ZLV ne določa ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila v konkretnem primeru razlika v številu glasov med županskima kandidatoma majhna in je pri nekaterih voliščih prišlo do napake v štetju.
Glasovanje na domu je dopustno le, če oseba nedvoumno izrazi svojo voljo voliti, pri tem pa ji mora biti, enako kot na volišču, tudi na domu zagotovljena svoboda in tajnost pri izvršitvi volilne pravice.
V skladu z 79.a členom ZVDZ mora biti invalidom zagotovljen prost dostop do volišča in ne zagotovljena ureditev, ki je zanje drugačna kot za ostale volivce. V konkretnem primeru je bila zato kršena navedena določba, saj je bilo glasovanje invalida na volišču odvisno od tega, da je predstavnik volilnega odbora prišel do njega z volilnim imenikom in glasovnico, razumeti pa je, da je bilo za invalide predvideno celo posebno volilno mesto.
Četudi ne gre izključiti možnosti, da je do zatrjevanih kršitev volilnega molka prišlo, sodišče ocenjuje, da pritožnik zgolj z opisom zaznave oseb, na katere zatrjevane kršitve volilnega molka niso imele vpliva, ni v zadostni meri izkazal, da so tudi vplivale na izid volitev oziroma ni izkazal možnosti takega vpliva, zaradi katerega bi povprečno razumen volivec dvomil v poštenost volilnega izida.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - že izplačana odškodnina
Toženka je pravilno pri višini odškodnine, ki jo je tožnik dolžan izplačati denacionalizacijskemu upravičencu, upoštevala le deleže tistih pravnih naslednikov, ki naj ne bi pridobili pravic iz zadevnega sporazuma.
Utemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka pri zavezi tožnika za izplačilo odškodnine upoštevati tudi že izplačano odškodnino. Kot s sporazumom je bil tudi s tem zneskom že izplačane odškodnine po pravnomočni odločbi denacionalizacijski upravičenec že odškodovan. Toženka bi zato morala pri zavezi tožnika ta znesek upoštevati in določeno odškodnino zmanjšati.
mednarodna zaščita - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa
Ker v konkretnem primeru tožena stranka niti po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, in sicer slovenskih prevodov listin v predloženem upravnem spisu, ki so sestavljene v tujem jeziku in označene z zaznamki tožene stranke "priloga" 1-11, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 15. 1. 2019. Ker jo je sodišče prejelo šele 16. 1. 2019, je prepozna, ne glede na to, da jo je pritožnik zadnji dan roka poslal priporočeno po pošti.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - volitve članov sveta krajevne skupnosti - dokazno breme - glavna obravnava
Zakonodajalec je izrecno predpisal, da sodišče v sporih o zakonitosti volilnih organov vselej sodi na seji, kar je odraz legitimnega namena, da se ti postopki izpeljejo čim hitreje po končanih volitvah. To pa ne pomeni, da sodišče ne sme ugotavljati dejstev in napraviti dokazne ocene po opravljeni glavni obravnavi, če se to na podlagi 23. člena Ustave izkaže za nujno potrebno in če s tem omenjeni legitimni namen ni nesorazmerno prizadet.
Upravičenec do sodnega varstva mora "zatrjevati in utemeljevati" nepravilnosti ter ponuditi "ustrezne" dokaze o nepravilnostih, ki bi lahko vplivale na glasovalni izid. Ker tožnik ni utemeljil nepravilnosti na konkreten način, za nepravilnosti v zvezi z določenim prispevkom v glasilu „Q“ ni podal nobenega specifičnega argumenta, sodišče ni moglo ugotoviti nepravilnosti v izpodbijanem aktu in je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 18. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kmetijska zemljišča - naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP).
Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - pristojnost
Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo z navedbo, da je zaradi odločbe dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi namreč tožnik uspel tako v upravnem sporu kot tudi v delovnem sporu in bi bila izpodbijana odločba odpravljena, v ponovnem odločanju pa bi bil izvoljen za rednega profesorja, in če bi uspel tudi pri delovnem sodišču na način, da bi ga morala tožena stranka sprejeti nazaj na delo, torej ne gre za take vrste škode, ki se je nikakor ne bi dalo popraviti. Razen tega je treba upoštevati, da je tožnik delno zaposlen tudi pri drugem delodajalcu - delodajalcu A, kar pomeni, da ne bi ostal povsem brez sredstev za preživljanje.
brezplačna pravna pomoč - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ zahtevo, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, bodisi materialno bodisi formalno pravnomočno, zavreči. V izpodbijanem sklepu obstajajo razlogi iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP za zavrženje ponovne prošnje za dodelitev BPP v zadevi, v kateri je bila tožnikova prošnja enkrat že zavrnjena.