dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa
Sodišče se pridružuje ugotovitvi tožene stranke, da test javnega interesa zahteva premišljeno tehtanje med javnim interesom za razkritje zahtevanih informacij in interesom, ki ga zasleduje prizadeta stranka, da se dostop do zahtevanih informacij omeji. Prav tako sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je Agencija za energijo izdala soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje na podlagi metodologije, določene v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vendar pa sodišče kot nesporno ugotavlja, da predstavljajo bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene, h kateri je navedena agencija podala soglasje, vhodni podatki prizadete stranke. Ne glede na dejstvo, da soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje poda strokovni organ po veljavni metodologiji, sodišče ugotavlja, da v primeru, če se tožeči stranki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki prizadete stranke.
Zaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki pomeni zgolj procesno odločitev - prekinitev upravnega postopka - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno zgolj o procesnem vprašanju glede začasne prekinitve postopka upravnega odločanja do sprejema sodne odločbe o predhodnem vprašanju, ki je relevantno za odločitev o stvari, ki je predmet upravnega odločanja v konkretnem primeru. Ker sklep o prekinitvi postopka sam po sebi ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila drugega odstavka 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1.
odpis dolga - pogoji za odpis dolga - zavrženje vloge
Tako prvostopenjski kot pritožbeni upravni organ sta pravilno ugotovila, da je tožnica podala vlogo za obročno plačilo predmetnega dolga po izteku roka za vračilo sredstev, saj je tožničin dolg iz tega naslova zapadel v plačilo v letu 2008, vloga za obročno plačilo dolga pa je bila podana leta 2016. Slabo premoženjsko in zdravstveno stanje tožnice ne more vplivati na odločitev, ki se nanaša na zavrženje tožničine vloge za obročno plačilo dolga, ker zakon takšnih razlogov pri odločanju o morebitnem obročnem plačilu ne predvideva.
Zakon o dedovanju člen 224. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno končan postopek - zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pa so podani pogoji za obnovo postopka po 394. členu ZPP, se zapuščinski postopek ne obnovi, ampak lahko stranke svoje pravice uveljvljajo v pravdi.
GERK - pogoji za vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča - dedovanje - sprememba v evidenci GERK - nosilec kmetijskega gospodarstva
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik mora obdelovati kmetijsko zemljišče. Za dosego tega cilja zato drugi odstavek 7. člena ZKme-1 dopušča, da ne glede na določbe SPZ-A, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini ali soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen Priloga 1, člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Sklicevanje zgolj na podatke iz AJPES-a ne zadostuje za odločitev o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest, ta obveznost se mora ugotavljati na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, kot to določa Uredba 651/2014.
tujec - omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega - nastanitev v centru za tujce - načelo sorazmernosti
Toženka je nevarnost pobega utemeljila s tem, da je tožnik brez osebnih dokumentov in da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja, ker nima zadostnih sredstev za prebivanje, vendar ni obrazložila, zakaj oziroma kako naj bi navedene okoliščine kazale na tožnikovo nevarnost pobega. To pa pomeni, da okoliščine, ki bi izkazovale nevarnost pobega, v izpodbijani odločbi niso ustrezno obrazložene. Po mnenju sodišča navedene okoliščine, glede na to, da se tožnik v Sloveniji nahaja že vse od leta 2011, ne kažejo na nevarnost pobega.
V zvezi s sorazmernostjo ukrepa izpodbijana odločba nima nobene obrazložitve. Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je izrečeni ukrep nujen in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba presojati oba primeroma našteta pogoja - da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena.
V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.
ZBan-1 člen 253, 253/1, 253/1-1.a, 253a/1, 261a, 261c, 262.
Banka Slovenije - izredni ukrep - odločba o izrednih ukrepih - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost
Na dan 30. 9. 2013 premoženje A. d.d ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov (banka ni bila solventna) in tudi niso bile podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bi se lahko z dokapitalizacijo banke zagotovil vsaj minimalen kapital za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. Banka Slovenije je argumentirano obrazložila, da ni bilo verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi dosegla kapitalsko ustreznost (solventnost) banke in da bi stečaj banke lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da so bili v A. d.d. izkazani pogoji za začetek stečajnega postopka, kot jih določa 1. točka prvega odstavka 320. člena ZBan-1. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji sodišča izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke (osnovnega kapitala banke in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov) zaradi pokrivanja izgube banke, nujno potreben (točka 1.a prvega odstavka 253. člen ZBan-1). Skladno z navedenim je bila zato po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala in vseh obveznosti A. d.d. na nič EUR (0,00 EUR), izvedena dokapitalizacija te banke s finančnimi sredstvi in stvarnim vložkom Republike Slovenije v skladu z 261a. členom, 261c. členom in 262. členom ZBan-1 ter izdana izpodbijana Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke.
ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 18. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kmetijska zemljišča - naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP).
Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/3. ZVOP-1 člen 32. ZUP-UPB2 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni zavod - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - avtorska in podjemna pogodba
Izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za razkritje osebnih podatkov, zato je bila toženka še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - prodaja kozmetike - izogibanje plačilu davka - fiktivni posli - simuliran (navidezni) pravni posel
Navidezni posli oz. pogodbe so lahko absolutno navidezni (fiktivni), kar pomeni, da stranki pravnega posla nista sklenili in da tretjim osebam lažno prikazujeta, da sta ga; takšna pogodba torej ne prikriva druge pogodbe. Lahko pa takšna pogodba prikriva pogodbo, ki izhaja iz prikrite pogodbene volje strank, gre za relativno navidezno pogodbo (simulirano); v takšnem primeru je za obdavčenje relevanten prikrit pravni posel. Namen sklenitve absolutno in relativno navidezne pogodbe za njeno presojo ni bistven, čeprav je praviloma povezan s tem, da se želi tretji osebi (tudi davčnemu organu) prikazati neresnična dejstva kot resnična in jo spraviti v zmoto.
Ker tožeča stranka v zakonskem roku sodne takse ni plačala niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
lokalne volitve - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
V obravnavanem primeru je osemdnevni rok za vložitev pritožbe, vložene po 101. členu ZLV, potekel 15. 1. 2019. Ker jo je sodišče prejelo šele 16. 1. 2019, je prepozna, ne glede na to, da jo je pritožnik zadnji dan roka poslal priporočeno po pošti.
davek od dohodkov pravnih oseb - dobiček - prihodki in odhodki - povezane osebe - transferne cene - tržna cena
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali odhodek, ki ga je tožnik izkazal v obračunu DDPO za obravnavano obdobje, izkazan na podlagi računa madžarske družbe poslovno potreben ali ne. Zlasti je sporno, ali je zaračunana pogodbeno dogovorjena razlika v ceni ekonomsko smiselna oziroma gospodarsko koristna, glede na dejstvo, da gre za transakcijo med povezanima osebama, za katero na podlagi 16. člena ZDDPO-2 veljajo določbe o transfernih cenah. Madžarska družba je na podlagi pogodbe od tožnika kupovala surovino ortoksilen, ga predelala v AFK in končni izdelek AFK (tekoči ali v luskah) prodala tožniku.
Na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se, če ta zakon ne določa drugače, za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Odhodki so torej po navedeni splošni določbi VI. poglavja zakona o davčni osnovi davčno priznani, če so v poslovnem izidu ugotovljeni skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS), vendar le, če ta zakon davčne obravnave tako pripoznanih odhodkov ne ureja drugače. Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
denacionalizacija - odškodnina v obliki obveznic - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija - nepopolno dejansko stanje
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča iz sodbe I U 422/2015, ki se nanaša na pravno naravo zahtevkov iz ZRP (sodišče vztraja pri svojem stališču, da je zahteva iz 1. in 5. člena ZRP v smislu zahteve za vrnitev premoženja podržavljenega s strani okupatorja istovrstna) ter ju je v skladu s sodno prakso v denacionalizacijskih postopkih, v primerih, ko so bili tudi za zahtevo po 5. členu ZRP izpolnjeni pogoji, obravnavati enako. V tem smislu naj toženka dopolni relevantno dejansko stanje, da bo možen preizkus pogojev za aktivno legitimacijo, ki iz 5. člena ZRP izhajajo.
ZDoh-2 člen 15, 18, 44, 44/1, 44/1-1, 105, 120. ZKDPZJU člen 11, 11/2. ZPIZ-2 člen 200.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje
Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca – člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena ZPIZ-2 in v povezavi s 1. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca – člana pa gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - ocena subjektivne ogroženosti - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zvezi z ukrepi po ZPND. Tožnica ni predložila ocene pristojnega CSD o ogroženosti iz 26. člena ZPND, tako da je to dejstvo potrebno šteti za med strankama nesporno dejstvo. Ker ocena o ogroženosti za tožnico ni bila izdana, je toženka pravilno odločala o tožničini prošnji ob upoštevanju določil ZBPP in ne ZPND.