ZZdrS člen 33, 33/1, 35, 35/2. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 9, 9/7, 48, 48/1.
licenca - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost - preizkus usposobljenosti - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - opravljanje izpita
Pobuda za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti je izključno v rokah zdravnika. Naslovnik obveznosti je namreč zdravnik in ne zbornica, iz česar po presoji sodišča izhaja, da je v njegovih rokah tudi pobuda oziroma vložitev zahteve za opravljanje preizkusa.
Tožnica je v postopku pred upravnim organom in v tožbi navajala, da ji odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, nikoli ni bila vročena. Sodišče je po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožena stranka odločbo, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, vročila tožnici na naslov .... Iz listin spisa, kopije vročilnice, izhaja, da se je pisanje vrnilo toženi stranki s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Po pregledu listin priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja tudi, da tožnici odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, na druge naslove (ki jih je tožena stranka upoštevala pri pošiljanju pozivov za predložitev dokazil, ... in ...), ni bila poslana. Tudi iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu, št. 61511-133/2008/34 z dne 8. 9. 2017, izhaja podatek, da je bila odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, tožnici poslana (samo) na naslov ... in da se je toženi stranki vrnila 2. 11. 2016, s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Navedeni podatek po presoji sodišča pomeni, da odločba tožene stranke, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016 ni bila vročena skladno s pravili ZUP, torej ni začela pravno učinkovati. Slednja ugotovitev v nadaljevanju pomeni tudi, da zaradi nevročitve odločbe, slednja ni pridobila lastnosti dokončnosti, kot temeljnega pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
ZV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/7. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - naravno vodno javno dobro
Vse zakonske določbe, ki urejajo pravni status javnega dobra na splošni ravni, so namenjene izključno zagotovitvi splošne rabe javnega dobra ter v ničemer ne urejajo oziroma ne omejujejo pravnega prometa z javnim dobrom in še manj preprečujejo pridobitev lastninske pravice na njem.
Status javnega dobra (tudi če je obstajal) ni že sam po sebi izključeval prehoda teh zemljišč iz družbene v zasebno lastnino oziroma denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekinitev prestajanja zaporne kazni - prosti preudarek
Sodišče ugotavlja, da ocena, da pri tožniku niso podani razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (prvi odstavek 82. člena ZIKS-1). V primerih, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preveri le, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V konkretni zadevi po oceni tožene stranke, ki mu sledi tudi sodišče, takšni razlogi niso podani.
pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice - načelo zaslišanja
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe opravila procesno dejanje, in sicer je vpogledala v svoje uradne evidence in ugotovila dejstva, na katerih izpodbijana zavrnilna odločba temelji. Ker pred njeno izdajo tožniku ni dala možnosti, da se o njih izjavi, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri tem sodišče zgolj pripominja, da je v primeru, ko ni jasna narava podeljenega Bloudkovega priznanja, za njeno pojasnitev prav gotovo relevantna razlaga organa, ki takšna priznanja podeljuje, to je Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku
Določil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi.
68. člen ZTuj-2 bi se lahko uporabil samo na podlagi sodniške interpretacije, kar pa je Sodišče EU v zadevi Al Chodor ugotovilo, da je oziroma bi bila nezakonita uporaba prava EU.
Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval nesodelovanje v postopku, da bi v tem konkretnem primeru sodišče kljub navedeni sodni praksi Sodišča EU in ESČP lahko (izjemoma) uporabilo obravnavani kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Zavajanja tožena stranka ni ugotovila s potrebno stopnjo zanesljivosti, tako da bi bilo očitno, da obstaja znatna begosumnost, ker bi tožnik zavajal oziroma zlorabljal postopek v smislu merila „nesodelovanja“ v postopku v Sloveniji.
Eden od pogojev oziroma kriterijev za odločitev o pridržanju je tudi, da "ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov" od pridržanja. Tožbi je treba ugoditi tudi iz razloga, ker slovenski zakonodajalec ni uredil možnosti manj prisilnih ukrepov od pridržanja, ki je obveznost na podlagi člena 28(2) ter uvodne izjave št. 20 Dublinske uredbe ter člena 8(4) Direktive o sprejemu v zvezi z 28(4) členom Dublinske uredbe. Slovenski zakonodajalec je kvečjemu uredil manj prisilno sredstvo od pridržanja v centru za tujce in sicer pridržanje na območje azilnega doma, kar pa je manj prisilni ukrep znotraj okvirov ukrepa odvzema prostosti, ne gre pa za manj prisilni ukrep od odvzema prostosti.
mednarodna zaščita - status begunca - pravni interes za tožbo - mladoletna oseba - mladoletnik brez spremstva
Tožnik je postal polnoleten že pred skoraj enim letom in ga zato v nobenem primeru ni mogoče šteti v posebno družbeno skupino, kot jo v tožbi sam navaja, to je v skupino otrok sirot v Afganistanu, saj tožnik ni več mladoletna oseba.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradne evidence razvidno, da je tožnik 28. 1. 2019 samovoljno zapustil azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve azilnega doma, niti do izdaje izpodbijanega sklepa vanj ni vrnil. Hkrati pa je toženka izpodbijani sklep izdala že 29. 1. 2019 (torej še v teku tridnevnega zakonskega roka). S tem pa je utemeljen ugovor tožnika, da je toženka izpodbijani sklep izdala preuranjeno, saj navedeno po presoji sodišča, četudi bi tožnik res 28. 1. 2019 samovoljno zapustil azilni dom, pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa še niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1, na katero je toženka oprla izpodbijani sklep.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/2. ZUP člen 9, 144, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženka je po prejemu tožničine prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov in na njihovi podlagi odločila o tožničini prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke in dati tožnici kot prosilki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - okoljski podatki - bistvena kršitev določb postopka - poročilo
Sodišče ne pritrjuje stališču, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev oziroma stroškov vselej sovpliva na okoljske odločitve, ker naj bi se v zvezi s tem zastavljalo vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških zanemarjen del ravnanja z odpadki, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Neka družba lahko z manj stroški še vedno učinkovito opravlja svoje delo ravnanja z odpadki. Iz navedenega razloga tožena stranka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj naj bi bil tudi podatek iz finančnega poročila okoljski podatek, zaradi česar odločba v bistvenem delu ni dovolj obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - druge neporavnane davčne obveznosti
Iz spisovnih podatkov izhaja, da Zavod RS za zaposlovanje v konkretnem primeru ni izdal soglasja za zastopnika, ker delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 38, 40, 40/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - oseba javnega prava - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava je njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. V obravnavani zadevi je to Zakon o slovenskem državnem holdingu, pri čemer je ustanoviteljica in edina delničarka Slovenskega državnega holdinga d.d. Republika Slovenija.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - mediacija - poravnava
Ko je brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravdni postopek na prvi stopnji, se za zadnjo storitev šteje, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnik kot pooblaščenec stranke prejel izdatek poravnave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - solastnik - ocena vrednosti nepremičnine
Tožeča stranka je solastnica premoženja, katerega vrednost presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
ZMed člen 26, 26/1, 33, 33/1. ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/1.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - izvensodni postopek - preuranjena zahteva
Vložitev izvensodnega zahtevka za objavo popravka od odgovornega urednika po določilih ZMed, ne pomeni sodnega postopka, zato ji za to obliko pravne pomoči, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - preganjanje - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da toženka pred izdajo odločbe tožniku ni dala možnosti, da bi navedena neskladja pojasnil (kar tudi sicer sama toženka navaja) in tako ni bilo razčiščeno, zakaj se nekatere njegove izjave, kot jih je navedel pri podaji prošnje, razlikujejo od tistih, ki jih je navedel na osebnem razgovoru, na katere je oprla svojo odločitev in zaradi katerih je tožnikovo prošnjo zavrnila. Toženka svojo odločitev opira celo na izjavo tožnika, podano na policijski postaji brez tolmača, razgovor pa je potekal v angleškem jeziku, za katerega je tožnik navedel, da ga malo govori, kot ugotavlja celo sama toženka. S tem je toženka prekršila tožnikovo pravico do izjave v postopku.
Tožnik je namreč na osebnem razgovoru pojasnil, da ima dokaze shranjene na mobitelu, ki ga je posodil, toženka pa ga ni pozvala k predložitvi teh dokazov in mu ni določila roka za predložitev teh dokazov, temveč je kljub sklicevanju tožnika v osebnem razgovoru na (v tem postopku tudi predložene) dokaze izdala izpodbijano odločbo in ugotavljala, da tožnik svojih navedb ni izkazal, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 140. člena ZUP. Zato je neutemeljeno sklicevanje toženke na dejstvo, da tožnikova pooblaščenka ni predlagala podaljšanje roka za predložitev dokazov.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožniku je bilo poseženo v njegovo pravico, saj je v tem postopku izjavil, ustrezno branil in dokazoval nasprotno, kot je ugotovila toženka, kar izhaja tudi iz okoliščine, da je tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev BPP označil, da poleg pokojnine prejema tudi „prejemke na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - drugo (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina...)“. Iz te navedbe tožnika v prošnji za BPP je dovolj jasno izhajalo, da gre v tem primeru za prošnjo za dodelitev izjemne BPP. Toženka bi morala pred izdajo odločbe pozvati tožnika, da se izjasni o neskladnosti med prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - bilateralna pogodba
Ne gre za podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj je bila korespondenca med obema subjektoma že vzpostavljena, kar pomeni, da je komunikacija med obema organoma obeh držav že stekla in zato že po jezikovni razlagi ne more iti za informacijo, ki bi bila pretežno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem tožeče stranke. O notranjem delovanju je možno govoriti do tistega trenutka, preden je bila poslana uradna elektronska pošta organu druge države.
brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev prošnje - pravilna vročitev - odločitev o stroških postopka
Iz vročilnice očitno izhaja datum, ko je tožeča stranka prejela poziv na dopolniev vprošnje, zato očitna pomota v datumu na pozivu nima vpliva na pravilnost vročitve.