davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - davek na nepremično premoženje večje vrednosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet presoje v tem postopku je le sklep o davčni izvršbi, zato tožbene navedbe, ki se nanašajo na opravljeno cenitev in način poplačila dolga, ne morejo vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa o davčni izvršbi. V zvezi s tožbeno navedbo glede napačno upoštevane davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sodišče pojasnjuje, da po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s tožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da toženka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
prispevki za socialno varnost - zahteva za vračilo preveč plačanega davka - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O tožnikovi zahtevi je že bilo odločeno, ugotovljeno je bilo preplačilo v znesku 2.263,31 EUR, tožnik je bil seznanjen na kakšen način se bo preplačilo porabilo. Kljub temu je dne 2. 11. 2016 ponovno vložil zahtevo za vračilo preplačanih sredstev. Ker gre za ponovno vložitev zahteve, o kateri je že bilo odločeno, se sodišče strinja, da bi bilo potrebno tožnikovo zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. O isti zahtevi se je namreč že vodil upravni postopek in o njej je že bilo pravnomočno odločeno.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Po določbah ZBPP, terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). S prehodom terjatve novi upnik vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do BPP kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev - inšpekcijski zavezanec - izvršilni naslov
Izpodbijani sklep vsebuje jasen izrek o izreku (naj)prej zagrožene denarne kazni ter navedbo kot pravne podlage 298. člena ZUP in v materialno pravno bistvenih točkah opisano dejansko stanje s podatki o izdanih izvršilnem naslovu in sklepu o dovolitvi izvršbe ter ugotovitvah pregledov na terenu, da sta se roka za izpolnitev obveznosti iztekla brezuspešno, kar vse pa za preizkus materialne zakonitosti sklepa po presoji sodišča zadostuje.
Dokler obstaja veljaven izvršilni naslov, je izvršilni postopek lahko voden zoper zavezanca v odločbi, ki predstavlja izvršilni naslov ter se ta ne more razbremeniti obveznosti iz te odločbe z enostransko lastno izjavo, podano v smeri, da ni (več) zavezanec.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZDen člen 32, 32/2. ZSZ člen 2, 2/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - načelo povezanosti zemljišča in objekta - povezanost stavbe in zemljišča - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Denacionalizacijska odločba, s katero je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je bilo povezano z objektom, ki pa ni bil vrnjen, je prav zaradi neločljive povezanosti zemljišča z objektom in obrnjenega načela superficies solo cedit neizvršljiva, saj je na takem zemljišču mogoče le isto lastniško stanje kot na objektu. Zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato od njega ne more biti oddeljeno ter vrnjeno v denacionalizaciji, je poleg zemljišča pod stavbo tudi zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča, še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako tudi formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Če obravnavana zemljišča kot funkcionalno zemljišče v teh primerih še niso bila formalno odmerjena, pa je bil preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za tako odmero, dolžan opraviti upravni organ v obravnavanem postopku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - revalorizirana vrednost - pravna podlaga za odmero - nepravilna uporaba predpisov
Tukajšnje sodišče je odpravilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. S tem je bila odpravljena podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je bila tožnici odmerjena razlika do revaloriziranega zneska tega komunalnega prispevka in je že to razlog za njeno odpravo.
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere nadomestila komunalnega prispevka z vlogo tožnice začet v maju 2017, torej v času veljavnosti ZPNačrt, zato komunalnega prispevka (oziroma revaloriziranega zneska tega prispevka) ni dopustno odmeriti po Odloku, sprejetem na podlagi določb ZSZ.
Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka je javno naročilo objavila po spremenjenem projektu, še preden je tožena stranka sploh prejela zahtevo za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev. Tožena stranka je zato zahtevek za spremembo obveznosti o dovolitvi priglašenih del utemeljeno zavrnila.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Toženka je do odstranitve tožnika iz države utemeljeno odredila nastanitev v centru za tujce, saj je ugotovila, da obstaja nevarnost pobega. Preverila je tudi možnost, da bi se nastanitev v centru nadomestila z milejšimi ukrepi, vendar pa predhodno nesodelovanje v postopku, navajanje lažnih podatkov in nezakonito prebivanje kažejo na to, da obstaja velika verjetnost, da tožnik RS ne namerava zapustiti in da se bo skušal izogniti postopkom za odstranitev iz države.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožeči stranki zatrjujeta, da posamezne parcele, ki so bile vključene v zaščiteno kmetijo, ne tvorijo gospodarske celote, kar sta ustno uveljavljali v postopku pred upravnim organom prve stopnje in v pritožbi ter za to predložili dokaze, o katerih pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista izjasnila. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo ter posledično pomanjkljivo ugotovljen in obrazložen pogoj obstoja zaščitene kmetije kot gospodarske celote in se zato izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
Predlog tožnika za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe je neutemeljen, saj s tem, kar navaja v utemeljitev predloga za izrek ničnosti, zatrjuje različne kršitve pravil postopka, pomanjkljivosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom v upravnem postopku, posamezne od njih morebiti tudi s kakšnim drugim izrednim pravnim sredstvom, ne pomenijo pa nepravilnosti, ki jih zatrjuje tožnik, ničnostnega razloga.
Toženka je utemeljeno zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se po drugem odstavku 279. člena ZUP sklep lahko izreče za ničnega le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, torej ko gre po vsebini za odločbo, ki je izdana v obliki sklepa. Pri konkretnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa ne gre za upravno odločbo, saj z njim ni bila sprejeta nobena nova vsebinska odločitev.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
Glede na določila Javnega poziva, iz katerih izhaja, da se nanaša izključno na stanovanjske stavbe, sodišče ugotavlja, da mora biti za dodelitev nepovratne finančne spodbude izpolnjen pogoj, da bo investicija, ki je predmet vloge za dodelitev nepovratne finančne spodbude, izvedena na stanovanjski stavbi.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoj - promet s kmetijskimi zemljišči - nosilec kmetijskega gospodarstva - mladi prevzemniki kmetij
Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice - načelo zaslišanja
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe opravila procesno dejanje, in sicer je vpogledala v svoje uradne evidence in ugotovila dejstva, na katerih izpodbijana zavrnilna odločba temelji. Ker pred njeno izdajo tožniku ni dala možnosti, da se o njih izjavi, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri tem sodišče zgolj pripominja, da je v primeru, ko ni jasna narava podeljenega Bloudkovega priznanja, za njeno pojasnitev prav gotovo relevantna razlaga organa, ki takšna priznanja podeljuje, to je Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekinitev prestajanja zaporne kazni - prosti preudarek
Sodišče ugotavlja, da ocena, da pri tožniku niso podani razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (prvi odstavek 82. člena ZIKS-1). V primerih, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preveri le, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V konkretni zadevi po oceni tožene stranke, ki mu sledi tudi sodišče, takšni razlogi niso podani.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - poračunavanje plačil
Tožnica v tožbi priznava, da je bila ves čas v zamudi s plačili ter da je svoje obveznosti poravnavala v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Prav tako so bila nekatera plačila izvršena na podlagi že izdanih sklepov davčnega organa oziroma na podlagi izvršenega pobota. Iz knjigovodske evidence, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožena stranka zatrjevana plačila upoštevala pri izračunu davčnega dolga po predmetnih sklepih. Prav tako je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožničine obveznosti je s plačili poravnala, upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi 97a. člena ZDavP-2. Razlogi, s katerimi organ druge stopnje odgovarja na navedbe tožeče stranke v pritožbi, so, kot rečeno, po presoji sodišča izčrpni in dovolj prepričljivi. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
Tožnica je v postopku pred upravnim organom in v tožbi navajala, da ji odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, nikoli ni bila vročena. Sodišče je po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožena stranka odločbo, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, vročila tožnici na naslov .... Iz listin spisa, kopije vročilnice, izhaja, da se je pisanje vrnilo toženi stranki s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Po pregledu listin priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja tudi, da tožnici odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, na druge naslove (ki jih je tožena stranka upoštevala pri pošiljanju pozivov za predložitev dokazil, ... in ...), ni bila poslana. Tudi iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu, št. 61511-133/2008/34 z dne 8. 9. 2017, izhaja podatek, da je bila odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, tožnici poslana (samo) na naslov ... in da se je toženi stranki vrnila 2. 11. 2016, s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Navedeni podatek po presoji sodišča pomeni, da odločba tožene stranke, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016 ni bila vročena skladno s pravili ZUP, torej ni začela pravno učinkovati. Slednja ugotovitev v nadaljevanju pomeni tudi, da zaradi nevročitve odločbe, slednja ni pridobila lastnosti dokončnosti, kot temeljnega pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
ZGO-1 člen 3a, 152. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (2003) člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skladnost objekta s prostorskim aktom - enostavni objekti
Pri ugotavljanju, ali je objekt v času postavitve izpolnjeval pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, je treba opraviti preizkus o dopustnosti gradnje konkretnega objekta tudi z vidika določb tedaj veljavnega prostorskega akta.