ZDoh-2 člen 93, 95, 97, 97/1, 98, 98/1. ZGD-1 člen 491. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 261, 261/2.
davek iz dobička od kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbi - osnovni kapital in osnovni vložki - obnova postopka
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZPP člen 108, 108/4, 137, 137/1, 137/2, 146, 146/1. ZUS-1 člen 31, 31/2.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku niti do izdaje tega sklepa, ni imenoval pooblaščenca za sprejemanja pisanj v Republiki Sloveniji, kot mu je to naložilo sodišče v sklepu. Sodišče je zato tožbo tožnika ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1, zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev - inšpekcijski zavezanec - izvršilni naslov
Izpodbijani sklep vsebuje jasen izrek o izreku (naj)prej zagrožene denarne kazni ter navedbo kot pravne podlage 298. člena ZUP in v materialno pravno bistvenih točkah opisano dejansko stanje s podatki o izdanih izvršilnem naslovu in sklepu o dovolitvi izvršbe ter ugotovitvah pregledov na terenu, da sta se roka za izpolnitev obveznosti iztekla brezuspešno, kar vse pa za preizkus materialne zakonitosti sklepa po presoji sodišča zadostuje.
Dokler obstaja veljaven izvršilni naslov, je izvršilni postopek lahko voden zoper zavezanca v odločbi, ki predstavlja izvršilni naslov ter se ta ne more razbremeniti obveznosti iz te odločbe z enostransko lastno izjavo, podano v smeri, da ni (več) zavezanec.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZDen člen 32, 32/2. ZSZ člen 2, 2/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - načelo povezanosti zemljišča in objekta - povezanost stavbe in zemljišča - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Denacionalizacijska odločba, s katero je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je bilo povezano z objektom, ki pa ni bil vrnjen, je prav zaradi neločljive povezanosti zemljišča z objektom in obrnjenega načela superficies solo cedit neizvršljiva, saj je na takem zemljišču mogoče le isto lastniško stanje kot na objektu. Zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato od njega ne more biti oddeljeno ter vrnjeno v denacionalizaciji, je poleg zemljišča pod stavbo tudi zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe - funkcionalno zemljišče.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča, še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako tudi formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Če obravnavana zemljišča kot funkcionalno zemljišče v teh primerih še niso bila formalno odmerjena, pa je bil preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za tako odmero, dolžan opraviti upravni organ v obravnavanem postopku.
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 64, 495. ZUP člen 261.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopka
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - uporaba določb zodvt - izplačilo nagrade in stroškov - breme državnega proračuna
12. člen ZOdvT, ki določa nagrade glede na vrednost spora s količnikom 1,0, se v primeru, ko gre za nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna, ne uporabi. V tem primeru se uporablja 36. člen ZOdvT, po katerem pa je nagrada za vse spore, katerih vrednost presega 30.000,00 EUR, enaka. V primeru, ko odvetnik nudi storitve v okviru BPP, pa gre prav za izplačilo nagrade iz državnega proračuna.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - revalorizirana vrednost - pravna podlaga za odmero - nepravilna uporaba predpisov
Tukajšnje sodišče je odpravilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. S tem je bila odpravljena podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je bila tožnici odmerjena razlika do revaloriziranega zneska tega komunalnega prispevka in je že to razlog za njeno odpravo.
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere nadomestila komunalnega prispevka z vlogo tožnice začet v maju 2017, torej v času veljavnosti ZPNačrt, zato komunalnega prispevka (oziroma revaloriziranega zneska tega prispevka) ni dopustno odmeriti po Odloku, sprejetem na podlagi določb ZSZ.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka je javno naročilo objavila po spremenjenem projektu, še preden je tožena stranka sploh prejela zahtevo za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev. Tožena stranka je zato zahtevek za spremembo obveznosti o dovolitvi priglašenih del utemeljeno zavrnila.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Toženka je do odstranitve tožnika iz države utemeljeno odredila nastanitev v centru za tujce, saj je ugotovila, da obstaja nevarnost pobega. Preverila je tudi možnost, da bi se nastanitev v centru nadomestila z milejšimi ukrepi, vendar pa predhodno nesodelovanje v postopku, navajanje lažnih podatkov in nezakonito prebivanje kažejo na to, da obstaja velika verjetnost, da tožnik RS ne namerava zapustiti in da se bo skušal izogniti postopkom za odstranitev iz države.
Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.
Predlog tožnika za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe je neutemeljen, saj s tem, kar navaja v utemeljitev predloga za izrek ničnosti, zatrjuje različne kršitve pravil postopka, pomanjkljivosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom v upravnem postopku, posamezne od njih morebiti tudi s kakšnim drugim izrednim pravnim sredstvom, ne pomenijo pa nepravilnosti, ki jih zatrjuje tožnik, ničnostnega razloga.
Toženka je utemeljeno zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se po drugem odstavku 279. člena ZUP sklep lahko izreče za ničnega le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, torej ko gre po vsebini za odločbo, ki je izdana v obliki sklepa. Pri konkretnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa ne gre za upravno odločbo, saj z njim ni bila sprejeta nobena nova vsebinska odločitev.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožeči stranki zatrjujeta, da posamezne parcele, ki so bile vključene v zaščiteno kmetijo, ne tvorijo gospodarske celote, kar sta ustno uveljavljali v postopku pred upravnim organom prve stopnje in v pritožbi ter za to predložili dokaze, o katerih pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista izjasnila. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo ter posledično pomanjkljivo ugotovljen in obrazložen pogoj obstoja zaščitene kmetije kot gospodarske celote in se zato izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
Glede na določila Javnega poziva, iz katerih izhaja, da se nanaša izključno na stanovanjske stavbe, sodišče ugotavlja, da mora biti za dodelitev nepovratne finančne spodbude izpolnjen pogoj, da bo investicija, ki je predmet vloge za dodelitev nepovratne finančne spodbude, izvedena na stanovanjski stavbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
Tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da ni odgovoren za odlaganje in kopičenje odpadkov po prenehanju delovanja podjetja A. d. o. o., ki je šlo leta 2011 v stečaj. Kot je tožniku pravilno in izčrpno pojasnil drugostopenjski organ, bi ta ugovor lahko podal v ugovoru zoper inšpekcijsko odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-1260/2016-2 z dne 2. 6. 2016, s katero je bilo odločeno, da je tožnik zavezanec za odstranitev odpadkov.
Tožnica je v postopku pred upravnim organom in v tožbi navajala, da ji odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, nikoli ni bila vročena. Sodišče je po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožena stranka odločbo, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, vročila tožnici na naslov .... Iz listin spisa, kopije vročilnice, izhaja, da se je pisanje vrnilo toženi stranki s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Po pregledu listin priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja tudi, da tožnici odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, na druge naslove (ki jih je tožena stranka upoštevala pri pošiljanju pozivov za predložitev dokazil, ... in ...), ni bila poslana. Tudi iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu, št. 61511-133/2008/34 z dne 8. 9. 2017, izhaja podatek, da je bila odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, tožnici poslana (samo) na naslov ... in da se je toženi stranki vrnila 2. 11. 2016, s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Navedeni podatek po presoji sodišča pomeni, da odločba tožene stranke, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016 ni bila vročena skladno s pravili ZUP, torej ni začela pravno učinkovati. Slednja ugotovitev v nadaljevanju pomeni tudi, da zaradi nevročitve odločbe, slednja ni pridobila lastnosti dokončnosti, kot temeljnega pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - poračunavanje plačil
Tožnica v tožbi priznava, da je bila ves čas v zamudi s plačili ter da je svoje obveznosti poravnavala v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Prav tako so bila nekatera plačila izvršena na podlagi že izdanih sklepov davčnega organa oziroma na podlagi izvršenega pobota. Iz knjigovodske evidence, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožena stranka zatrjevana plačila upoštevala pri izračunu davčnega dolga po predmetnih sklepih. Prav tako je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožničine obveznosti je s plačili poravnala, upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi 97a. člena ZDavP-2. Razlogi, s katerimi organ druge stopnje odgovarja na navedbe tožeče stranke v pritožbi, so, kot rečeno, po presoji sodišča izčrpni in dovolj prepričljivi. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
ZGO-1 člen 3a, 152. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (2003) člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skladnost objekta s prostorskim aktom - enostavni objekti
Pri ugotavljanju, ali je objekt v času postavitve izpolnjeval pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, je treba opraviti preizkus o dopustnosti gradnje konkretnega objekta tudi z vidika določb tedaj veljavnega prostorskega akta.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku
Določil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi.
68. člen ZTuj-2 bi se lahko uporabil samo na podlagi sodniške interpretacije, kar pa je Sodišče EU v zadevi Al Chodor ugotovilo, da je oziroma bi bila nezakonita uporaba prava EU.
Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval nesodelovanje v postopku, da bi v tem konkretnem primeru sodišče kljub navedeni sodni praksi Sodišča EU in ESČP lahko (izjemoma) uporabilo obravnavani kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Zavajanja tožena stranka ni ugotovila s potrebno stopnjo zanesljivosti, tako da bi bilo očitno, da obstaja znatna begosumnost, ker bi tožnik zavajal oziroma zlorabljal postopek v smislu merila „nesodelovanja“ v postopku v Sloveniji.
Eden od pogojev oziroma kriterijev za odločitev o pridržanju je tudi, da "ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov" od pridržanja. Tožbi je treba ugoditi tudi iz razloga, ker slovenski zakonodajalec ni uredil možnosti manj prisilnih ukrepov od pridržanja, ki je obveznost na podlagi člena 28(2) ter uvodne izjave št. 20 Dublinske uredbe ter člena 8(4) Direktive o sprejemu v zvezi z 28(4) členom Dublinske uredbe. Slovenski zakonodajalec je kvečjemu uredil manj prisilno sredstvo od pridržanja v centru za tujce in sicer pridržanje na območje azilnega doma, kar pa je manj prisilni ukrep znotraj okvirov ukrepa odvzema prostosti, ne gre pa za manj prisilni ukrep od odvzema prostosti.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoj - promet s kmetijskimi zemljišči - nosilec kmetijskega gospodarstva - mladi prevzemniki kmetij
Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.