Tožnik kot razlog, zaradi katerega zaproša za dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji, navaja svojo etnično pripadnost ter dejstvo, da v domačem kraju B. nima več doma, niti sorodnikov, ki bi ga podpirali. Hkrati poudarja svoje dolgoletno odsotnost iz Nigerije in ponovni vzpon odcepitvenih skupin, ki želijo v regiji ustanoviti samostojno državo Biafro. Sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da iz navedb, ki jih je tožnik podal v postopku ter iz v postopku predloženih in pridobljenih informacij o izvorni državi ne izhaja, da bi bilo tožnikovo življenje ali njegova svoboda v Nigeriji ogrožena zgolj iz razloga, ker je pripadnik plemena Igbo ter zato, ker je dalj časa odsoten iz države (po njegovih navedbah od leta 2008) in ker nima več sorodnikov oziroma socialnega zaledja.
Da bi bil tožnik podpornik oziroma privrženec Biafre, pa v postopku ni navajal. Iz informacij o izvorni državi prav tako ne izhaja, da tožnik zaradi svoje etnične pripadnosti ne bi mogel računati na pomoč policije in drugih javnih institucij. Zgolj dejstvo, da je tožnik pripadnik plemena Igbo, glede na v postopku pridobljene informacije o izvorni državi še ne predstavlja grožnje za tožnikovo življenje oziroma njegovo svobodo ali izpostavljenost mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
mednarodna zaščita - statusa begunca - preganjanje - vrnitev v izvorno državo - načelo zaslišanja strank - več zahtevkov
Ni pojasnjeno, ali bi tožnik v primeru, če bi bil vrnjen v izvorno državo sedaj, ko spopad nedvomno poteka, bil v nevarnosti, da bi bil mobiliziran v vojsko, sicer bi mu v nasprotnem primeru grozila pregon ali kazen, in ni pojasnjeno, ali bi v tem primeru lahko njegovo služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 214.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - ponovna izvolitev - zavrnitev
Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.
ZDoh-2 člen 93, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 491.
dobiček iz kapitala - poslovni delež v gospodarski družbi - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
volilna pravica - lokalne volitve - pritožba - občinski svet - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - varstvo ustavnih pravic
Tožnik ni bil predstavnik kandidature kandidata za župana niti ni bil določen za predstavnika kandidata za župana. Ker iz 100. člena Zakona o lokanih volitvah, ki ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s potrditvijo mandatov, izhaja, da je krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe (na občinski svet), omejen ter da je po tej določbi to lahko le vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, je po presoji sodišča občinski svet odločil pravilno, ko je ugotovil, da pritožbe ni vložila upravičena oseba.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - sprememba vrednosti - razlaga predpisa - prekluzivni rok - odškodnina
Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
davčna izvršba - stroški postopka - pritožba - stroški pritožbenega postopka - pritožbeni uspeh - uspeh v postopku - odvetniška tarifa
Stališče toženke, da je zavezanec za davek upravičen „le do enih stroškov postopka“, ni pravilno, saj nima podlage v 79. členu ZDavP-2. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da gredo tudi stroški pravnega zastopanja in strokovne pomoči v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek. Med strankama ni spora o tem, da se je postopek končal ugodno za tožnika, cit. zakonsko določilo pa ne pravi, da bi bil zavezanec za davek ob tem upravičen do „le enih stroškov postopka“, kot je to formuliral drugostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi. Nasprotno, zakon govori o „stroških davčnega postopka“, torej v množini, pri čemer pa jih nato eksemplifikativno našteva. Ob upoštevanju tudi različne vsebine vloženih pravnih sredstev, sodišče sodi, da je tožnik upravičen do povračila priglašenih stroškov za vse vložene pritožbe.
ZUS-1 člen 28, 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6, 36/2. ZPP člen 110.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - prepozna tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe - rok za odgovor na tožbo - predlog za podaljšanje roka
Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala po poteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZDavP-2 člen 126, 126/2.
davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov.
Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
dostop do informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij javnega sektorja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje - zaupni podatki - tržna dejavnost
Ni mogoče govoriti o šikanozni zahtevi zgolj zato, ker se je prosilec pavšalno skliceval oziroma zahteval "vse dokumente, ki jih je tožnik posredoval raziskovalcu oziroma raziskovalnim inštitucijam". Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da te informacije ne sodijo v okvir delovnega področja organa, pa je po presoji sodišča relevantno zgolj dejstvo, da zahtevani dokumenti že obstajajo v materializirani obliki ter da jih je tožnik ustvaril na podlagi baze podatkov, ki jo "polni" na podlagi opravljanja javne službe. Čim pa je tako, gre za informacije, ki so povezane oziroma sodijo v okvir njegovega delovnega področja.
Prosilec ni zahteval, naj tožnik šole razvrsti, temveč zgolj, da mu posreduje informacije oziroma dokumente, ki jih je posredoval raziskovalcem, torej že obstoječe dokumente. S tem v zvezi pa je glede na tožbene navedbe potrebno izpostaviti tudi, da gre v tem primeru le za statistične podatke tožnika in ne za "znanstveno obdelane" podatke oziroma analize.
Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralica
Tisto, kar tožnik pojmuje kot preganjanje, to je kazenski postopek zoper njega, ni preganjanje iz političnih razlogov. Ni mogoče izhajati iz stališča, da je kazenski postopek zoper tožnika posledica arbitrarnega in politično pogojenega postopka. Zgolj vložena obtožnica še ne pomeni, da je bila njena vložitev vzročno posledično povezana s tožnikovim političnim delovanjem
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - uporaba določb zodvt - izplačilo nagrade in stroškov - breme državnega proračuna
12. člen ZOdvT, ki določa nagrade glede na vrednost spora s količnikom 1,0, se v primeru, ko gre za nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna, ne uporabi. V tem primeru se uporablja 36. člen ZOdvT, po katerem pa je nagrada za vse spore, katerih vrednost presega 30.000,00 EUR, enaka. V primeru, ko odvetnik nudi storitve v okviru BPP, pa gre prav za izplačilo nagrade iz državnega proračuna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov. Hkrati upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Po določbah ZBPP, terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). S prehodom terjatve novi upnik vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do BPP kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.
dohodnina - dohodek od dobička iz kapitala - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - poslovni delež v gospodarski družbi
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
prispevki za socialno varnost - zahteva za vračilo preveč plačanega davka - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O tožnikovi zahtevi je že bilo odločeno, ugotovljeno je bilo preplačilo v znesku 2.263,31 EUR, tožnik je bil seznanjen na kakšen način se bo preplačilo porabilo. Kljub temu je dne 2. 11. 2016 ponovno vložil zahtevo za vračilo preplačanih sredstev. Ker gre za ponovno vložitev zahteve, o kateri je že bilo odločeno, se sodišče strinja, da bi bilo potrebno tožnikovo zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. O isti zahtevi se je namreč že vodil upravni postopek in o njej je že bilo pravnomočno odločeno.
ZDavP-2 člen 89. ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 64, 495. ZUP člen 261.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopka
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbi
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba s prisilitvijo - obrazložitev - inšpekcijski zavezanec - izvršilni naslov
Izpodbijani sklep vsebuje jasen izrek o izreku (naj)prej zagrožene denarne kazni ter navedbo kot pravne podlage 298. člena ZUP in v materialno pravno bistvenih točkah opisano dejansko stanje s podatki o izdanih izvršilnem naslovu in sklepu o dovolitvi izvršbe ter ugotovitvah pregledov na terenu, da sta se roka za izpolnitev obveznosti iztekla brezuspešno, kar vse pa za preizkus materialne zakonitosti sklepa po presoji sodišča zadostuje.
Dokler obstaja veljaven izvršilni naslov, je izvršilni postopek lahko voden zoper zavezanca v odločbi, ki predstavlja izvršilni naslov ter se ta ne more razbremeniti obveznosti iz te odločbe z enostransko lastno izjavo, podano v smeri, da ni (več) zavezanec.