Ihtiološke raziskave, študije in monitoringi so del vsebine poročila o vplivih na okolje in dodatka za presojo sprejemljivosti. Za preverjanje njihove ustreznosti morajo biti zato dostopne upravnemu organu, ki odloča v zadevi in s tem tudi tožniku kot stranskemu udeležencu v postopku.
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
Možnost izjave ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
ZMZ-1 člen 32, 32/1, 84, 84/1, 84/1-3, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68,68/1,68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost pobega prosilca - nesodelovanje v postopku - začasna odredba
Tožnik prošnje za mednarodno zaščito ni podal z namenom, da bi se ne izvršil postopek njegove vrnitve v Avstrijo, saj tožnik vztraja pri tem, da želi ostati v Sloveniji, zato je tu tudi podal prošnjo za azil. Po predaji v Avstrijo se je ponovno vrnil v Slovenijo in tu znova zaprosil za mednarodno zaščito. Sodišče ugotavlja, da za njegovo pridržanje po 3. alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti ni zakonite podlage. Zato je sodišče v tem delu izpodbijani sklep odpravilo.
Pri razlagi tožene stranke gre za ustavno neskladno razlago 24.a člena ZVrt, ker ni nobenega razloga za to, da bi se za varovanje otrok v okviru vrtca dopuščalo izvajanje te dejavnosti v poslovnem prostoru, medtem ko to ne bi enako veljalo tudi za varuhe predšolskih otrok, za katere je po očitno zmotnem stališču tožene stranke obvezno, da izvajajo svojo dejavnost izključno le v stanovanjskem prostoru, saj navedeno pomeni brez kakršnekoli dejanske oziroma realne podlage bistveno strožje in neenako obravnavanje dejavnosti varuhov predšolskih otrok, kot taiste dejavnosti varstva predšolskih otrok v okviru vrtcev.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 110, 110/3, 214, 214/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 114.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev akta
Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ki so izdani v zvezi s postopkom javnega razpisa, in s tem v zvezi tudi, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je prijavila na javni razpis. Sodna kontrola v teh postopkih je tako omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje vloge - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Toženka se ni konkretno opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni konkretno opredelila do člankov, ki jih je tožnik predložil, katerih vsebine niti ni povzela niti se ne nahajajo v upravnem spisu. Navedla je zgolj to, da članki govorijo negativno glede stanja prosilcev in ne nakazujejo na obstoj sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite. Zgolj navedba, da je toženka pridobila informacije s strani Državne agencije za begunce v Bolgariji, očitno ne pomeni toženkine opredelitve do vseh okoliščin, pomembnih za odločitev. Toženka se na ta način ni niti formalno opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Hrup, tresljaji, prah in podobno, na kar se tožnica v tem pogledu sklicuje, so sicer res običajne in pričakovane posledice gradnje, vendar pa tožnica v ničemer ne utemeljuje, da oziroma zakaj naj bi bili ti vplivi gradnje prekomerni oziroma tako intenzivni, da bi na njeni lastnini povzročali trajno oziroma težko popravljivo škodo. Take navedbe sodišču ne omogočajo presoje konkretne in neposredne nevarnosti nastanka škode, poleg tega pa so navedbe tako splošne, da se sodišče ne more opredeliti niti glede teže oziroma težke popravljivosti te škode.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec (sur place) - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje - resna škoda
Ugotovitev, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan oz. mu ni bila povzročena resna škoda, še ne pomeni, da tožnik ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oziroma povzročitvijo resne škode. Toženka navedenega zaradi naslonitve na določbo drugega odstavka 30. člena ZMZ-1 sploh ni obravnavala, s čimer sta povezani tudi ugotovitvi toženke, da tožnikova sprememba vere ni pristna in da so imela njegova dejanja od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Toženka bi morala ne glede na to, da tožniku ne verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti, tj. zaradi krsta v evangeličanski cerkvi, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi.
V konkretnem primeru ni nujno odločilno, ali je tožnik dejansko spremenil vero in ima lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost, tj. spremembo vere iz muslimanske v evangeličansko, tožniku pripiše subjekt preganjanja.
Od tožnika nikakor ni moč zahtevati, naj svojo veroizpoved v primeru vrnitve v Iran skriva (iz splošnih informacij o izvorni državi tožnika je razvidno, da težav načeloma ne bi smel imeti, če bi svojo vero prakticiral le v zasebnosti in vere ne bi oznanjal, razen če ga sorodniki ne bi naznanili oblastem; da pa oče zelo nasprotuje njegovi spremembi veroizpovedi, je tožnik izpovedal). Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrženje vloge - pravna subjektiviteta - pooblastilo - prijava na javni razpis - pogoji za prijavo na javni razpis
Tožničina pravna subjektiviteta ne zajema sodelovanja na razpisih za pridobivanje javnih sredstev brez izrecnega pooblastila občine, in to tudi v primerih, ko se razpis nanaša na financiranje nalog, ki jih tožnica sicer opravlja samostojno. Ker po občinskih predpisih tožnica takega pooblastila nima, ne more samostojno sodelovati na predmetnem javnem razpisu, zato je pravilna in zakonita odločitev o zavrženju tožničine prijave na razpis kot nedovoljene.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - priznanje odškodnine - pravna praznina
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
Komisija je pri odločanju izhajala iz dejstva, da je bil tožnik dvakrat spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj, pri čemer je upoštevala tudi, da je v obeh primerih kazniva dejanja storil kot sodnik, ter da je bil kasneje s te funkcije razrešen, kar pomeni, da tovrstnih kaznivih dejanj objektivno ne more več ponavljati, da pa ni mogoče povsem izključiti možnosti storitve drugih kaznivih dejanj. Ker so kriteriji iz 88. člena KZ-1 našteti primeroma, po mnenju sodišča ni v nasprotju s predpisi, če je tožena stranka kot kriterij pri odločanju uporabila tudi naravo kaznivih dejanj, saj je to, glede na pomen sodniške funkcije tudi povsem razumno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Občinskemu organu ni prepuščeno, da na podlagi svoje strokovne usposobljenosti določi pogoje za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ter zahteva njihovo upoštevanje in izvrševanje, pač pa mora vsak pogoj (dejansko in pravno) utemeljiti. Po tem, ko stranko seznani z vsemi za odločitev relevantnimi ugotovitvami in ji da možnost izjave o njih, mora vsebinsko presoditi vse navedbe in dokaze, s katerimi stranka ugotovitvam oziroma postavljenim pogojem oporeka. Ker navedenemu v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno, je v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
Sodišče v upravnem sporu ne preverja medsebojne skladnosti različnih podzakonskih aktov, saj gre v prvi vrsti za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnika bi zato morala navesti konkretne razloge, iz katerih izpodbijana odločba ni skladna s tem ali onim podzakonskim aktom, za katere zatrjujeta medsebojno neusklajenost.
Ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala gradbeno parcelo, določeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v skladu z določbami ZPNačrt in Pravilnika.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt, to je stavbišče, in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Pri izračunu komunalnega prispevka mora organ pri odmeri v prvi vrsti upoštevati parcelo, kot je (oziroma če je) določena. V tem pogledu je treba upoštevati četrti odstavek 127. člena ZGO-1B, po katerem se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja določen pod gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
Tožnik v tožbi ne navaja, da bi bili razlogi, zaradi katerih mu niso bile priznane točke pa navedenih sklopih prijavljenih aktivnosti, ki jih je v obrazložitvi odločbe navedel drugostopenjski organ, napačni, niti ne navaja, da bi bili ti pomanjkljivi, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na netransparentnost in diskriminatornost točkovanja njegove vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pravni standard - ugoditev tožbi
Tožena stranka je pri presoji ali tožnik izpolnjuje objektivne (vsebinske) pogoje za dodelitev BPP, presegla mejo standarda očitne nerazumnosti tožnikovega predloga za dodelitev BPP, saj se je spustila v obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem (pravdnem) postopku. Sodišče je zato tožbi ugodilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, saj Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Ajdovščina (v izpodbijanem delu) ne predstavlja akta iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz vsebine izpodbijanih določb namreč izhaja, da gre za splošen akt - predpis, ki ga je sprejel občinski svet kot organ lokalne samoupravne skupnosti v izvrševanju svojih normativnih pristojnosti in ki vsebuje splošne in abstraktne norme, ki se nanašajo na (še) nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število primerov. Pri čemer je iz njihove vsebine tudi dovolj jasno razvidno, da te norme za svoj pravni učinek na konkretno osebo v konkretnem primeru potrebujejo še nadaljnje delovanje občinskih organov, s katerim bodo šele konkretizirane.
ZZNPOB člen 15, 15/1, 16. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.
Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 7, 7/4.
Pogoj, ki izhaja iz določb javnega razpisa in Uredbe o izvajanju podukrepa „pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete“ iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, določa, da mora imeti mladi kmet ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti (oziroma te po uredbi ne smejo presegati 50 EUR). Drugih obveznosti do države ali občine javni razpis ali uredba ne omenjata. Med te pa tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti tudi obveznosti iz naslova socialnega varstva, kot pravilno pojasnjuje tožnik, saj bi se s takšno razlago širil pogoj predhodnega plačila davkov, določen v javnem razpisu.