ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje vloge - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Toženka se ni konkretno opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni konkretno opredelila do člankov, ki jih je tožnik predložil, katerih vsebine niti ni povzela niti se ne nahajajo v upravnem spisu. Navedla je zgolj to, da članki govorijo negativno glede stanja prosilcev in ne nakazujejo na obstoj sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite. Zgolj navedba, da je toženka pridobila informacije s strani Državne agencije za begunce v Bolgariji, očitno ne pomeni toženkine opredelitve do vseh okoliščin, pomembnih za odločitev. Toženka se na ta način ni niti formalno opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov.
Ihtiološke raziskave, študije in monitoringi so del vsebine poročila o vplivih na okolje in dodatka za presojo sprejemljivosti. Za preverjanje njihove ustreznosti morajo biti zato dostopne upravnemu organu, ki odloča v zadevi in s tem tudi tožniku kot stranskemu udeležencu v postopku. Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
namakalni sistem - soglasje lastnika - stranski udeleženec v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ustavnoskladno je treba razlagati določbe ZKZ v pomenu, da se predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema lahko vloži (le), če se z uvedbo strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema in vsi lastniki zemljišč dovodnega omrežja oziroma da je soglasje lastnikov dovodnih zemljišč treba pridobiti do izdaje odločbe. Ureditev zato terja vključitev v postopek tudi lastnike zemljišč dovodnega omrežja kot stranskih udeležencev.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - begosumnost - nezakonit vstop
Glede razlage nedoločnega pravnega pojma oziroma standarda "znatne nevarnosti pobega" in s tem podlage za izrek izpodbijanega ukrepa pridržanja tožnika tudi po presoji sodišča ne more sama po sebi zadoščati zgolj ugotovitev, da je bil tožnik predhodno že obravnavan v drugi državi članici EU in da tam (še) ni zaprosil za mednarodno zaščito, saj je glede na samo ureditev po Uredbi Dublin III razumljivo, da se je prosilec pred prihodom v zadevno državo članico nahajal v drugi državi članici, saj se ravno zato postopek za predajo odgovorni državi članici po Uredbi Dublin III tudi prične. Osebe pa se samo zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III, ne sme pridržati. Ker mora po Uredbi Dublin III obstajati znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, po presoji sodišča (med strankama nesporno) dejstvo, da je bil tožnik s strani policije predhodno že obravnavan na Hrvaškem in da tam ni zaprosil za mednarodno zaščito, samo po sebi ne izkazuje znatne nevarnosti pobega oziroma tožnikove begosumnosti. Tožnik je na obravnavi tudi pojasnil, da je ves čas dosedanjega trajanja postopka in tudi s policisti zgledno sodeloval in podajal resnične izjave ter predložil svoje osebne dokumente, in sicer potni list, osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, navedene okoliščine pa nikakor ne kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku. Zato sodišče ne sprejema naziranja tožene stranke, da navedene okoliščine izkazujejo razlog za tožnikovo begosumnost v smislu 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2. Na znatno nevarnost pobega tožnika oziroma njegovo begosumnost po presoji sodišča tudi ne kaže njegovo nezakonito prehajanje državnih meja, niti dejstvo, da v Sloveniji nima možnosti bivanja. Sodišče je že večkrat opozorilo, da je tak način prehajanja mej za begunce tipičen, saj številni meje legalno niti ne bi mogli prestopiti. Poleg tega sodišče še pripominja, da je po 1. alineji 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 nedovoljen vstop v državo zgolj milejša oblika okoliščin, ki lahko kaže na begosumnost, ki bi lahko le pogojno in skupaj še z drugimi okoliščinami, vodila do sklepanja o begosumnosti. Drugih razlogov, iz katerih bi bilo treba tožnika pridržati, na primer zaradi dvoma v njegovo identiteto ali varnostnih zadržkov pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu niti ne navaja, zaradi česar tudi tožnikovo pridržanje na podlagi določil 2. odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi s 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda
Hrup, tresljaji, prah in podobno, na kar se tožnica v tem pogledu sklicuje, so sicer res običajne in pričakovane posledice gradnje, vendar pa tožnica v ničemer ne utemeljuje, da oziroma zakaj naj bi bili ti vplivi gradnje prekomerni oziroma tako intenzivni, da bi na njeni lastnini povzročali trajno oziroma težko popravljivo škodo. Take navedbe sodišču ne omogočajo presoje konkretne in neposredne nevarnosti nastanka škode, poleg tega pa so navedbe tako splošne, da se sodišče ne more opredeliti niti glede teže oziroma težke popravljivosti te škode.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, saj Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Ajdovščina (v izpodbijanem delu) ne predstavlja akta iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz vsebine izpodbijanih določb namreč izhaja, da gre za splošen akt - predpis, ki ga je sprejel občinski svet kot organ lokalne samoupravne skupnosti v izvrševanju svojih normativnih pristojnosti in ki vsebuje splošne in abstraktne norme, ki se nanašajo na (še) nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število primerov. Pri čemer je iz njihove vsebine tudi dovolj jasno razvidno, da te norme za svoj pravni učinek na konkretno osebo v konkretnem primeru potrebujejo še nadaljnje delovanje občinskih organov, s katerim bodo šele konkretizirane.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrženje vloge - pravna subjektiviteta - pooblastilo - prijava na javni razpis - pogoji za prijavo na javni razpis
Tožničina pravna subjektiviteta ne zajema sodelovanja na razpisih za pridobivanje javnih sredstev brez izrecnega pooblastila občine, in to tudi v primerih, ko se razpis nanaša na financiranje nalog, ki jih tožnica sicer opravlja samostojno. Ker po občinskih predpisih tožnica takega pooblastila nima, ne more samostojno sodelovati na predmetnem javnem razpisu, zato je pravilna in zakonita odločitev o zavrženju tožničine prijave na razpis kot nedovoljene.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Občinskemu organu ni prepuščeno, da na podlagi svoje strokovne usposobljenosti določi pogoje za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ter zahteva njihovo upoštevanje in izvrševanje, pač pa mora vsak pogoj (dejansko in pravno) utemeljiti. Po tem, ko stranko seznani z vsemi za odločitev relevantnimi ugotovitvami in ji da možnost izjave o njih, mora vsebinsko presoditi vse navedbe in dokaze, s katerimi stranka ugotovitvam oziroma postavljenim pogojem oporeka. Ker navedenemu v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno, je v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Glede na navedene določbe ZPNačrt je za odmero komunalnega prispevka pravno pomembna toženkina ugotovitev, da tožnikovo zemljišče leži v obračunskem območju novozgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja in da je njegova priključitev na to omrežje zato mogoča.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - priznanje odškodnine - pravna praznina
Tožnik v roku iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD ni mogel uspešno uveljavljati odškodnine po tem zakonu, saj za to niso bili izkazani materialni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona, in je šele kasneje (po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD) izvedel, da od storilca dejanja ne bo mogel prejeti izplačila odškodnine za priznano škodo, zato je treba pravno praznino napolniti tako, da je treba tudi v primeru, kot je obravnavni, za vložitev zahteve upoštevati rok iz tretjega odstavka 29. člena ZOZKD, to je, da mora biti vložena v treh mesecih od datuma, ko je za navedeno okoliščino izvedel.
telefonsko naročniško razmerje - telekomunikacijske storitve - plačilo opravljenih storitev - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - gostovanje v tujini
Toženka je dejansko stanje, na katerega je oprla svojo odločitev, ugotovila ob uporabi pravil o dokaznem bremenu in prosti presoji dokazov, in sicer je presodila, da tožnica z izpisom, ki dokazuje le, da je bilo 15. 9. 2017 ob 13:47:19 uri s telefonske številke stranke z interesom na številko 4040 poslano SMS sporočilo, ni izpolnila dokaznega bremena za svoje trditve.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 7, 7/4.
Pogoj, ki izhaja iz določb javnega razpisa in Uredbe o izvajanju podukrepa „pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete“ iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, določa, da mora imeti mladi kmet ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti (oziroma te po uredbi ne smejo presegati 50 EUR). Drugih obveznosti do države ali občine javni razpis ali uredba ne omenjata. Med te pa tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti tudi obveznosti iz naslova socialnega varstva, kot pravilno pojasnjuje tožnik, saj bi se s takšno razlago širil pogoj predhodnega plačila davkov, določen v javnem razpisu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Carinske deklaracije, na katere se nanaša obravnavani zahtevek, so bile namreč vložene kot redne deklaracije. Iz njih ne izhaja, da bi bila deklarirana vrednost določena kot začasna vrednost, kot to zatrjuje tožnica, pač pa so bili v deklaracijah navedeni dokončni podatki, skladno s temi podatki se je tudi določila carinska vrednost blaga. Popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca bi bilo zato dopustno upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu z 29. členom CZS zgolj pod pogoji 145. člena Izvedbene uredbe, ki pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, kot sta pojasnila oba upravna organa.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec (sur place) - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje - resna škoda
Ugotovitev, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan oz. mu ni bila povzročena resna škoda, še ne pomeni, da tožnik ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oziroma povzročitvijo resne škode. Toženka navedenega zaradi naslonitve na določbo drugega odstavka 30. člena ZMZ-1 sploh ni obravnavala, s čimer sta povezani tudi ugotovitvi toženke, da tožnikova sprememba vere ni pristna in da so imela njegova dejanja od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Toženka bi morala ne glede na to, da tožniku ne verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti, tj. zaradi krsta v evangeličanski cerkvi, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi. V konkretnem primeru ni nujno odločilno, ali je tožnik dejansko spremenil vero in ima lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost, tj. spremembo vere iz muslimanske v evangeličansko, tožniku pripiše subjekt preganjanja. Od tožnika nikakor ni moč zahtevati, naj svojo veroizpoved v primeru vrnitve v Iran skriva (iz splošnih informacij o izvorni državi tožnika je razvidno, da težav načeloma ne bi smel imeti, če bi svojo vero prakticiral le v zasebnosti in vere ne bi oznanjal, razen če ga sorodniki ne bi naznanili oblastem; da pa oče zelo nasprotuje njegovi spremembi veroizpovedi, je tožnik izpovedal). Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Prosilec mora v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg BPP ter pravno zadevo, v kateri želi BPP, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg BPP bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke.