Na podlagi 121. člena ZDavP-2 velja zavarovanje do dneva izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti. Na podlagi 122. člena ZDavP-2 se zavarovanje ne more sprostiti, dokler davčna obveznost, za izpolnitev ali plačilo katere je bilo to zavarovanje predloženo, ne ugasne, ali dokler bodoča davčna obveznost še lahko nastane. Ko davčna obveznost ugasne ali ne more več nastati, davčni organ zavarovanje nemudoma sprosti (prvi odstavek). Če izpolnitev ali plačilo davčne obveznosti delno ugasne ali v določenem delu ne more več nastati, se zagotovljeno zavarovanje na zahtevo upravičene osebe delno sprosti, razen če zadevni znesek tega ne opravičuje (drugi odstavek). Sodišče je v predmetni zadevi presojalo ali so podani predhodno navedeni zakonski pogoji za sprostitev zavarovanja. Namen instituta začasnega zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti je v tem, da se zavaruje izpolnitev bodoče terjatve in kot izhaja iz 121. člena in 122 člena ZDavP-2 traja dokler davčna obveznost ne ugasne oziroma ne more več nastati. Naveden namen je še toliko bolj poudarjen v primeru, kot je obravnavani, ko se zaradi višine davčnega dolga (več kot 50.000,00 EUR) utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 248/2015 z dne 15. 11. 2017, točka 17).
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - strah - članstvo v legitimni politični stranki - preganjanje - resna škoda
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot razlog za vložitev prošnje za mednarodno zaščito navedel članstvo v politični stranki SRS. Zgolj članstvo v opozicijski politični stranki samo po sebi namreč še ne utemeljuje strahu pred preganjanjem na katerikoli izmed navedenih zakonskih oziroma konvencijskih podlag za priznanje mednarodne zaščite in tudi opis dogodkov, kot ga je podal tožnik, nima elementov preganjanja v smislu ZMZ-1. Odločilnega pomena za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito je predvsem to, da tožnik ni navedel, kaj konkretno bi se oziroma kaj se je prav njemu zgodilo, zakaj naj bi bil prav on konkretno preganjan, tako da manjkajo konkretni dogodki, ki bi se individualno nanašali prav na tožnika in torej posledično temu tudi ni utemeljen njegov strah pred morebitnim bodočim preganjanjem v primeru, če bi se tožnik vrnil v svojo izvorno državo Srbijo. Zato se sodišče strinja s toženo stranko, da v tožnikovem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
ZGO-1 člen 66, 66/1. ZPNačrt člen 15, 15/4, 38, 39, 39/3
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - osončenje - požarna varnost - dostop do javne ceste - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Že zakonodajalec je predvidel, da občina lahko sprejme občinski podrobni prostorski načrt, ne da bi pred tem sprejela občinski prostorski načrt. Zato prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta skladno z določbami prvega odstavka 96. člena ZPNačrt).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - dokazno breme - podobni primeri
Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj ta objava ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodni posvet ali konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera odškodnine - obdobje, za katero se priznava odškodnina
Za ponovni vpis tožnika bi moral poskrbeti upravni organ, ko je prejel dopis ministrstva, s katerim mu je bilo sporočeno, da je Vrhovno sodišče RS odpravilo odločbo o zavrnitvi sprejema tožnika v državljanstvo RS in mu naložilo naj zaradi uskladitve evidenc obvesti RSP in Urad za tujce. Tožnik se ni mogel sam ponovno vpisati v RSP, saj za to ni imel podlage in je ostal izbrisan.
izvrševanje kazenskih sankcij - prekinitev prestajanja zaporne kazni - razlogi za prekinitev - neizkazanost razlogov za prekinitev - zdravstveni razlog - restriktivna razlaga - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Pravni inštitut prekinitve prestajanja kazni zapora, kot ga predvideva ZIKS-1 je izjema, ki se tolmači restriktivno, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru torej pogoja iz 1. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. V obravnavani zadevi pa namen in razlog, zaradi katerega je tožnik zaprosil za podaljšanje prekinitve prestajanja kazni zapora, tudi po presoji sodišča ni dejansko izkazan in izrecno ugotovljen. Glede na to, da navedeni namen, zaradi katerega je tožnik podal vlogo za podaljšanje prekinitve prestajanja kazni zapora, ni dejansko izkazan in ugotovljen. Sodišče zavrača sklicevanje na tožnikovo slabo zdravstveno stanje, ki izhaja iz zdravniških potrdil oziroma mnenj, ki jih navaja. Iz izpodbijane odločitve namreč ne izhaja dvom v verodostojnost navedenih zdravniških mnenj, ki se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje, pač pa je z izpodbijano odločitvijo zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje prekinitve prestajanja kazni zapora zaradi obstoja dvoma glede namena, na katerega se je skliceval tožnik, saj tega tožnik v postopku dejansko ni verodostojno izkazal. Tožena stranka je namreč v postopku hotela preveriti verodostojnost tožnikovih navedb, česar pa ji tožnik ni omogočil.
ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 110, 110/2, 110/2-5. Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (2015) člen 33, 33/4, 33/4-2
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - poročilo - emisije - okoljski podatki - bistvena kršitev določb postopka
Do vprašanja, ali je poročilo o finančnem poslovanju neke gospodarske družbe v delu, ki se nanaša na stroške zbiranja in obdelave odpadkov, možno enačiti s pojmom poročila, povezanega s kvaliteto okolja, v katerem živimo, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, se toženka v izpodbijani odločbi ni argumentirano opredelila. Sodišče ne pritrjuje toženkinemu stališču, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev oziroma stroškov vselej sovpliva na okoljske odločitve, ker naj bi se v zvezi s tem zastavljalo vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških zanemarjen del ravnanja z odpadki, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Meni namreč, da bi določene gospodarske družbe lahko (tudi) z manj stroški še vedno učinkovito opravljale svojo dejavnost ravnanja z odpadki. Toženka tako ni v zadostni meri pojasnila, zakaj naj bi bil tudi podatek iz finančnega poročila okoljski podatek. To pa pomeni, da izpodbijana odločba v bistvenem delu ni dovolj obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
EZ-1 člen 365, 365/5. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2009) člen 13
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije
Proizvodna naprava tožnika ni obratovala zato je podan razlog za odvzem deklaracije.
mednarodna zaščita - statusa begunca - pravni interes za vložitev tožbe - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - mladoletni prosilci - pravice otroka - največja otrokova korist - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Tožena stranka je kršila materialno pravo s tem, ko tožnikovih razlogov za preganjanje ni upoštevala v okviru pripadnosti posebni družbeni skupini oziroma s tem, ko ni napravila pravilne povezave med preganjanjem in razlogi za preganjanje, to pa je bistveno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Dejstvo, da bo otrok slej, ko prej, odrasel in postal starejši, je v danem trenutku nerelevantno za identifikacijo posebne družbene skupine, saj je pomemben obstoj dejstev v času obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito. Biti otrok je neposredno pomembno za identiteto osebe tako v očeh družbe kot z vidika posameznega otroka. Slednje je po mnenju sodišča treba ugotoviti za mladost na splošno, kar velja tudi za mlajše polnoletnike. Sodišče namreč posebej poudarja, ker bo tožnik kmalu postal polnoleten, da pripadnost posebni družbeni skupini, ki temelji na mladosti, nujno ne preneha zgolj zato, ker se mladoletnost oziroma otroštvo konča. To zgolj pomeni, da tožena stranka ni več dolžna uporabiti načela največje koristi otroka (15. člen ZMZ-1, drugi odstavek 24. člena Listine EU o temeljnih pravicah), mlajši polnoletniki pa imajo zaradi svoje mladosti in neizkušenosti, preteklih dejanj preganjanja ter njihovih posledic in podobnih z mladostjo povezanih osebnih okoliščin, še vedno lahko utemeljen strah pred bodočim preganjanjem na podlagi istih ali bistveno podobnih razlogov kot mladoletniki. Neživljenjsko in pravno nevzdržno bi bilo utemeljevati, da je oseba tik pred dopolnitvijo 18. leta ravno zaradi svoje starosti oziroma mladosti lahko tarča dejanj preganjanja, tik po dopolnitvi 18. leta starosti pa ji takšno preganjanje zgolj in samo zaradi pravnega dejstva nastopa polnoletnosti, ne bi več grozilo. Subjekti preganjanja namreč žrtev ne izbirajo v odvisnosti od tega, ali se uporablja načelo največjih otrokovih koristi ali ne ter, niti večinoma ne vedo za točno starost mladostnika niti jih ta ne zanima. Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe ugotavljala tudi izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar je pri tem prišlo do izostanka ugotavljanja dejstev, potrebnih za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, saj je zaradi napačne uporabe materialnega prava prezrla, da je tožnik lahko tudi pripadnik posebne družbene skupine (tj. oseba, ki je v danem trenutku mladoletnik, ki je v Afganistanu brez stika s starši). Tožena stranka je sicer v drugem delu obrazložitve ugotavljala tudi relevantna dejstva v zvezi z nevarnostjo, ki grozi mladoletnikom v Afganistanu, vendar le v povezavi s pravnim standardom resne škode iz 28. člena ZMZ-1, ne pa tudi v povezavi z okoliščinami pripadnosti posebni družbeni skupini ter lastnostmi dejanj preganjanja.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec (sur place) - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje - resna škoda
Ugotovitev, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan oz. mu ni bila povzročena resna škoda, še ne pomeni, da tožnik ne more imeti utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oziroma povzročitvijo resne škode. Toženka navedenega zaradi naslonitve na določbo drugega odstavka 30. člena ZMZ-1 sploh ni obravnavala, s čimer sta povezani tudi ugotovitvi toženke, da tožnikova sprememba vere ni pristna in da so imela njegova dejanja od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Toženka bi morala ne glede na to, da tožniku ne verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti, tj. zaradi krsta v evangeličanski cerkvi, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi. V konkretnem primeru ni nujno odločilno, ali je tožnik dejansko spremenil vero in ima lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost, tj. spremembo vere iz muslimanske v evangeličansko, tožniku pripiše subjekt preganjanja. Od tožnika nikakor ni moč zahtevati, naj svojo veroizpoved v primeru vrnitve v Iran skriva (iz splošnih informacij o izvorni državi tožnika je razvidno, da težav načeloma ne bi smel imeti, če bi svojo vero prakticiral le v zasebnosti in vere ne bi oznanjal, razen če ga sorodniki ne bi naznanili oblastem; da pa oče zelo nasprotuje njegovi spremembi veroizpovedi, je tožnik izpovedal). Po praksi Sodišča Evropske unije nobeno od pravil Kvalifikacijske direktive ne določa, da je treba pri presoji tveganja, da se v nekem okolju dejansko utrpijo dejanja preganjanja, upoštevati možnost, ki naj bi jo imel prosilec, da se izogne nevarnosti preganjanja tako, da se odpove verski praksi in s tem zaščiti, ki mu jo direktiva zagotavlja s priznanjem statusa begunca.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Prosilec mora v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg BPP ter pravno zadevo, v kateri želi BPP, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg BPP bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - tožba zaradi molka organa
Po prejemu pravnomočne sodbe št. I U 2509/2018-12 z dne 8. 1. 2019 tožena stranka ni ponovno odločila v ponovljenem postopku v predpisanem tridesetdnevnem roku iz 4. odstavka 64. člena ZUS-1 o tožnikovi pritožbi zoper odločitev Občinske volilne komisije Občine Č., ki bi lahko vplivala na podelitev mandatov, ki jo je tožnik vložil kot samostojni kandidat za župana in kandidat na listi C. na lokalnih volitvah 18. 11. 2018, tako da bi mu izdala in vročila upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami odločbe, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi izrecni zahtevi, zato je sodišče tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo, da izda in tožniku vroči nov upravni akt.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - sprememba vrednosti - razlaga predpisa - prekluzivni rok - odškodnina
Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
volilna pravica - lokalne volitve - pritožba - občinski svet - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - varstvo ustavnih pravic
Tožnik ni bil predstavnik kandidature kandidata za župana niti ni bil določen za predstavnika kandidata za župana. Ker iz 100. člena Zakona o lokanih volitvah, ki ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s potrditvijo mandatov, izhaja, da je krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe (na občinski svet), omejen ter da je po tej določbi to lahko le vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, je po presoji sodišča občinski svet odločil pravilno, ko je ugotovil, da pritožbe ni vložila upravičena oseba.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
omejitev dostopa do spletne strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa tudi ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 214
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - ponovna izvolitev - zavrnitev
Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.