dohodnina - član uprave - plačilo članu uprave - osebni prejemek
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.
V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato z njim ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj in zato po 2. členu ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pa tudi ni eden izmed sklepov v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. SRS standard 10. MSRP standard 37. ZDavP-1 člen 8. ZDavP-2 člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - dolgoročno odloženi prihodki - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pozitivni izid iz dopolnilnega zavarovanja - zavezujoča informacija
Izkazovanje dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova pozitivnega izida iz dopolnilnega zavarovanja v konkretnem primeru ne ustreza zahtevam SRS 10 in MSRP 37, po katerih se med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Iz podatkov v spisih namreč sledi, da odhodki, ki naj bi se pokrivali iz odloženih prihodkov, niso predvideni ter da tudi ni izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja, ki bi omogočal (začetno) merjenje dolgoročnih časovnih razmejitev in njihovo vračunavanje na koncu posameznega poslovnega leta. Namen odloženih prihodkov, kakršen izhaja iz ZZVZZ-H in Sklepa za izvajanje dopolnilnega zavarovanja, je presplošen in kot takšen za izpolnitev zahtev računovodskih standardov ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Tožnik bi kot prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči moral v vlogi navesti, da je solastnik nepremičnine, dejansko stanje glede nepremičnine pa je lahko relevantno le pri ugotavljanju njene vrednosti.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - dejavnost kreiranja embalaže
Na strani tožnika je podan subjektivni element, saj gre za neobičajno poslovno prakso, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji. Računi, s katerimi je dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov niso imeli kadrovskih in drugih materialnih pogojev za opravljanje zaračunanih dobav oz. storitev. Tožnik o svojih poslovnih partnerjih ni ničesar vedel, ni imel predračunov oz. pisnih ponudb za obravnavane storitve. V danem primeru gre za navidezne posle, tožnik pa drugega tudi ni dokazal.
ZJF člen člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letu 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa je bila spremenjena točka 3 javnega razpisa, ki določa okvirno višino sredstev. Že v osnovnem razpisu je višina sredstev javnega razpisa določena okvirno, torej približno, z določbo, da bodo okvirna sredstva javnega razpisa izplačana v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna RS za leti 2008 in 2009 in v okviru drugega rebalansa proračuna RS za leto 2009, pa je bila dana pravna podlaga za novo določitev višine sredstev v letu 2010.
ZDDPO-1 člen 11, 20, 21, 22. ZDDPO-2 člen 11, 29, 30, 31.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - član nadzornega sveta - plačana članarina Združenju članov nadzornih svetov - stroški storitev
Plačane članarine Združenju članov nadzornih svetov niso stroški, ki bi bili potrebni za poslovanje družbe, in jih zato ni mogoče upoštevati kot davčno priznan odhodek.
Glede stroškov storitev davčni organ (pravilno) ni upošteval (zgolj) tistih računov, ki nimajo nobenih prilog in iz katerih ni razvidno, za kakšne storitve gre in ali so bile sploh opravljene. Poročilo o opravljenih storitvah, ki ga je tožeča stranka priložila dodatnim pojasnilom oziroma pripombam na zapisnik in na katerega se sklicuje tudi v tožbi, ne pojasnjuje posameznih računov oziroma ne izkazuje povezave med posameznim računom in storitvijo iz poročila in zato ne zadošča za drugačno odločitev. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva sklicevanje tožeče stranke na „splošno poslovno prakso“, še posebej če gre za prakso, ki je v nasprotju s predpisi.
Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 289. člena ZUP, ki se nanaša na upravno izvršbo, in 298. člena ZUP, ki se nanaša na izvršbo s prisilitvijo. Ker tožnik ni izpolnil obveznosti, je prvostopenjski organ izdal nov sklep in uporabil prisilni ukrep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - ponovno odločanje o odvzemu premoženjske koristi
V ponovnem postopku se bo odločalo zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena ZKP namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - pripoznavanje prihodkov iz dividend - izvzem dividend - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica
Temeljnica (kot notranja knjigovodska listina) brez izkazanih knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin za (pravilno) izkazovanje poslovnih dogodkov ne zadostuje.
V SRS 3.22 (2006) je urejeno pripoznavanje prihodkov iz dividend v izkazu poslovnega izida. Po tem standardu se prihodek iz tega naslova pripozna, ko imetnik finančne naložbe uveljavi oziroma pridobi pravico do plačila dividende. Pogoji za izvzem dividend iz davčne osnove in posledično vpliv na davčni izkaz pa so določeni v 18. členu ZDDPO-1. členu. Glede na navedeno določbo je možnost izvzema dividend iz davčne osnove vezana na obdobje, ko davčni zavezanec prejme dividende, in ne na čas, ko pridobi pravico do izplačila dividend.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska pravda - sestava kazenskih ovadb
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da izgledi za uspeh v pravdni zadevi, na katero se prošnja nanaša, niso izkazani, saj tožnik v svoji vlogi dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo verjetnost izgleda na uspeh oziroma ki bi preizkus izgleda za uspeh sploh omogočalo, ni navedel.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na sestavo kazenskih ovadb. Podlaga za zavrnitev prošnje v tem delu ni nerazumnost kazenskega pregona, kot meni tožnik, temveč obseg pravne pomoči, ki se zagotavlja po določbah ZBPP.
Odločitev organa za BPP, da bi ponovno odločanje o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči nasprotovalo institutu pravnomočnosti je pravilna in je zato zavrženje tožničine ponovne prošnje zakonito.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razpolaganje z zahtevkom - umik predloga za obnovo postopka
Iz 270. člena ZUP izhaja, da lahko v že dokončno obnovljenem postopku s svojim zahtevkom razpolaga le tista stranka, ki ji je bila izdana odločba, v zvezi s katero se sedaj izvaja obnovljen postopek, medtem ko torej (po logični interpretaciji) predlagateljica obnove postopka po dokončnosti oz. pravnomočnosti sklepa o obnovi ne more več razpolagati s svojim zahtevkom glede same obnove (ne more ga več umakniti).
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 poglavje III.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločitve
Iz obrazložitve akta je razvidno, na kakšen način so bili upoštevani kriteriji in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisnih meril za obravnavani projekt. Zato ni utemeljen ugovor, da odločitev ni obrazložena.
davčna izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - pregled dokumentov postopka
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da upravni organ tožniku ni predložil dokazov o tem, da je bil ugovor vložen prepozno, saj je imel tožnik v postopku možnost do vpogleda v relevantno spisno dokumentacijo na podlagi določb 82. člena ZUP.
BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom
Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve, to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje.