davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - pripoznavanje prihodkov iz dividend - izvzem dividend - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica
Temeljnica (kot notranja knjigovodska listina) brez izkazanih knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin za (pravilno) izkazovanje poslovnih dogodkov ne zadostuje.
V SRS 3.22 (2006) je urejeno pripoznavanje prihodkov iz dividend v izkazu poslovnega izida. Po tem standardu se prihodek iz tega naslova pripozna, ko imetnik finančne naložbe uveljavi oziroma pridobi pravico do plačila dividende. Pogoji za izvzem dividend iz davčne osnove in posledično vpliv na davčni izkaz pa so določeni v 18. členu ZDDPO-1. členu. Glede na navedeno določbo je možnost izvzema dividend iz davčne osnove vezana na obdobje, ko davčni zavezanec prejme dividende, in ne na čas, ko pridobi pravico do izplačila dividend.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - aktivni družbenik
Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.
Razlogi za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je navedena družba (izdajatelj računa) zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj davčnemu organu ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
Obrtno-podjetniška zbornica - odmera članarine - obrtna dejavnost - vpis v obrtni register
Tožeča stranka je bila vpisana v obrtni register in ji je bilo na podlagi njene vloge tudi izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz takrat veljavnih Uredb o listi obrtnih dejavnosti. Iz vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, ki je med listinami upravnega spisa, izhaja, kdo je nosilec gradbene obrtne dejavnosti, nadalje mojstrski naziv – zidar, kar nedvomno predstavlja zadostno dokazilo o tem, da je tožeča stranka sama predlagala vpis v obrtni register glede na dejansko opravljanje obrtne dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - državljan Bosne in Hercegovine - dokazovanje vzajemnosti
Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč državljanom BIH omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah, in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in o njeni vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
Sodišče se strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika, saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba določb ZUP - izredna pravna sredstva - obnova postopka
V zadevah prijav na javne razpise uporabe izrednih pravnih sredstev ne dopušča niti "smiselna uporaba upravnega postopka", saj je njihova uporaba namenjena ponovnemu odločanju o zadevah, o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno, uporaba izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, pa bi bila celo v nasprotju s samim namenom izrednih pravnih sredstev po določilih ZUP in bi se na ta način presegla uporaba pravil oziroma institutov upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP.
žrtev vojnega nasilja - pravice žrtve vojnega nasilja - doživljenjska mesečna renta - pridobitev pravice do rente - enakost pred zakonom
Člen 14 Ustave RS zagotavlja vsakomur enakost pred zakonom, z izpodbijano odločbo pa v to pravico ni bilo poseženo, saj določilo, da se priznanje pravice do mesečne rente veže na datum vložitve vloge, ne pomeni, da so zato upravičenci v neenakopravnem položaju.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4č, 4č/1, 4č/1-1, 4č/1-3. ZUP (1986) člen 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrednost podržavljenega zemljišča - sodoben trajni nasad - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Tožnik bi kot prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči moral v vlogi navesti, da je solastnik nepremičnine, dejansko stanje glede nepremičnine pa je lahko relevantno le pri ugotavljanju njene vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - ponovno odločanje o odvzemu premoženjske koristi
V ponovnem postopku se bo odločalo zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena ZKP namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.
upravni postopek - ugotavljanje vzajemnosti - pravice tujcev na nepremičninah - možnost udeležbe v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Obvestilo o poteku postopka in o možnosti, da postavlja vprašanja v zvezi s potekom postopka ni dovolj, tako kot po ustaljeni sodni praksi ni dovolj, da se stranki omogoči, da vpogleda upravne spise v zadevi. Tožnici bi morala biti še pred izdajo odločbe dana možnost, da se seznani z vsebino zadeve in z ugotovitvami upravnega organa ter da se ji na ta način v celoti zagotovi pravica do zaslišanja oziroma do izjave, ki se po določbah ZUP priznava strankam v postopku. Kot stranski udeleženec ima namreč tožnica v tem pogledu skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZUP enake pravice kot stranka, kot stranki pa ji mora biti dana možnost, da se seznani z uspehom dokazovanja ter izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja oziroma prihodkov - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - poravnava
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s tem pa je preprečila nastop subrogacije v korist države.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.