Prijavitelj na javni razpis mora izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje na razpisu, ki so določeni v poglavju 5 in šele po ugotovitvi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko strokovna komisija pristopi k vrednotenju vlog. Nepravilno izdelana analiza, za katero je natančno predpisano, kako se mora izdelati, se ne more šteti za nepopolno vlogo, da bi bilo treba prijavitelja pozivati na dopolnitev vloge v smislu, da naj analizo popravi tako, da bo ustrezala vnaprej znanim pogojem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - teža kaznivega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja niti kolikor se nanaša na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v navedeni kazenski zadevi strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da se zadevno kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 194. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora do treh let uvršča med tako imenovana lažja kazniva dejanja.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih - poseg v komunikacijsko zasebnost
Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.
vojni veterani - zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - predhodni preizkus zahteve - procesne predpostavke - pravnomočno odločena stvar
O zahtevi tožnika za priznanje statusa vojnega veterana je že bila izdana zavrnilna odločba, dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Zato je odločitev upravnega organa, da se ponovna tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana zavrže, pravilna.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - kmet mejaš - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.
ZDT člen 23, 23/3. ZSS člen 29, 29/1. ZUP člen 237/2, 237/2-7.
državni tožilec - ocena tožilske službe - napredovanje v položaj svétnik - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
Razlogi za odločitev, da tožniku ne gre pravica do odbitka DDV od omenjenih računov, niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbama, ki spadata med neplačujoče subjekte, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda
Iz podatkov, ki jih tožnik obsežno navaja v tožbi, ne izhaja, zakaj bi konkretno prav tožniku pretila resna škoda v smislu 28. člen ZMZ, saj gre le za splošne informacije o razmerah v Nigeriji.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.
ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. OZ člen 134, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - posamični upravni akt - drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V primeru pa, da načelno mnenje, ki določeno ravnanje označi za korupcijo, omogoča prepoznavo posameznika, ki naj bi navedeno dejanje storil, sta lahko izdaja in objava takšnega načelnega mnenja posamično dejanje ali akt državnega organa, ki lahko poseže v ustavne pravice posameznika. Vendar v obravnavanem primeru, kljub prepoznavi tožeče stranke v mnenju, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu, ker je zagotovljeno učinkovito drugo sodno varstvo, in sicer pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
ZKme-1 člen 4, 4/2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 5, 5/2, 23.
nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev - pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva
V postopku odločanja o zahtevi tožnice za pridobitev nepovratnih sredstev za podporo za mleko bi moral upravni organ med drugim ugotavljati tudi, kdo so člani tožničinega kmetijskega gospodarstva.
ZZZPB člen 6, 6b, 6f, 6f/1, 6f/1-5. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 2, 2/1, 2/1-3, 3, 3/4, 4. ZZDT člen 4, 4/8.
agencija za zagotavljanje dela - izbris agencije iz registra agencij za zagotavljanje dela - opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu - tuji delavci
Tožeča stranka, vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je vseskozi dolžna upoštevati zakonske in podzakonske pogoje za vpis v register in samo delovanje, za kar pa je bilo v spornem primeru ugotovljeno, da niso bili upoštevani. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev (4. člen ZZDT), glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij.
Služba organa za brezplačno pravno pomoč ni pravilno obračunala stroškov zastopanja prejemnika brezplačne pravne pomoči, zato tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja temu, da je bil zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjen.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica člen 12.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - višina nadomestila
Dodatno točkovanje po kriteriju izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih je po 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica omejeno na zemljišča iz I. kakovostnega območja, kar je tudi po presoji sodišča ustavno skladno, saj upošteva, da določena območja in dejavnosti nudijo večjo možnost pridobivanja dohodka in se zato ta zemljišča višje ovrednoti tudi po tem kriteriju.
Odločitev o vpisu in izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov je upravna odločitev, zoper katero ni pritožbe, ima pa stranka pravico do upravnega spora na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker ima izpodbijana odločba tako bistvene pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti njene zakonitosti razen z vidika nezadostnosti obrazložite.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada - nepovratna sredstva - razvoj gozdov
Obrazec vloge, ki jo je tožnik vložil na podlagi javnega razpisa za ukrep povečane gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007 – 2013 za leto 2009 se razlikuje od dokumentacije, ki je bila del razpisne dokumentacije. V skladu z določbo 30. člena Zkme-1 pa je bilo treba vlogo vložiti v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu, v nasprotnem primeru jo je treba zavreči.