mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - splošna neverodostojnost prosilca
Tožnik ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času kljub temu, da je za to imel možnost. Očitno jo je torej vložil z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije. Res je sicer, da ni nikjer določen prekluzivni rok za vložitev prošnje za azil glede na datum vstopa v državo, vendar pa je potrebno upoštevati, da je v konkretnem primeru tožnik daljše obdobje po tem, ko je zapustil matično državo, živel v drugih državah, in tam ni prosil za mednarodno zaščito.
Če prosilec zatrjuje, da je v izvorni državi preganjan tako, da jo je moral zapustiti, hkrati pa ne zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času oziroma v prvi varni državi, v katero prispe, so v tem primeru prosilčeve izjave in njegova ravnanja v takem nasprotju, da jim glede na ravnanje ni mogoče verjeti.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev ne določata prekluzivnega roka za vložitev prošnje, vendar 35. člen ZMZ določa, da mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v RS, v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. To pomeni, da se vsak primer presoja posebej, glede okoliščin primera. V obravnavanem primeru pa je bil tožnik že dne 16. 9. 2011 prijet s strani policistov ob ilegalnem prehodu meje, prošnjo za mednarodno zaščito pa ni vložil do dne 22. 9. 2011, ko je že bil v postopku odstranitve iz države. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi morala biti vsa njegova dejanja usmerjena izključno v pridobitev mednarodne zaščite v zanj prvi varni državi, tega pa ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Interesa pravičnosti po določbah ZKP ni mogoče enačiti z načelom pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
Možnost dodeljevanja brezplačne pravne pomoči obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči toženi stranki v pravdnem postopku.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica člen 12.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - višina nadomestila
Dodatno točkovanje po kriteriju izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih je po 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica omejeno na zemljišča iz I. kakovostnega območja, kar je tudi po presoji sodišča ustavno skladno, saj upošteva, da določena območja in dejavnosti nudijo večjo možnost pridobivanja dohodka in se zato ta zemljišča višje ovrednoti tudi po tem kriteriju.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
Odločitev o vpisu in izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov je upravna odločitev, zoper katero ni pritožbe, ima pa stranka pravico do upravnega spora na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker ima izpodbijana odločba tako bistvene pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti njene zakonitosti razen z vidika nezadostnosti obrazložite.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči
Dejstvo, da so bili prejemniku brezplačne pravne pomoči dohodki oziroma premoženje v postopku, v zvezi s katerim je prejel brezplačno pravno pomoč, prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje tudi dejansko prejel.
odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok - nepravdni postopek - zakonski spori - nagrada za sklenjeno poravnavo - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ni se mogoče strinjati s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da tožnici nagrada za sporazum ne pripada glede na izrecno določilo v prvem delu tarife ZOdvT, da nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad določenih v drugih delih, izrecno pa nagrado za sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok in stikov z otroki v primeru, ko gre za izvajanje storitev na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči, določa tudi tretji odstavek 35. člena ZOdvT.
Za sklenjeno poravnavo glede teh vprašanj je tožnica upravičena le do ene nagrade.
V nepravdnih postopkih zakon odvetniku ne priznava nagrade za vsak posamezni narok.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Prosilec, ki želi dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, mora posebne razloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljati že v upravnem postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč.
Tožnik bi se lahko uspešno skliceval na določbo drugega odstavka 122. člena SPZ samo v primeru, če bi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo lokala in njegovo prizidavo (kar vse je dejansko izvedeno) že pridobil in bi bilo to nesporno med strankama. Ker pa tožnik brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja še ni etažni lastnik tega objekta, gre po določbi petega odstavka 67. člena SPZ za takšne posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Gradnja se namreč dotika sosednje stavbe oziroma stanovanjskega bloka (kar je poseg na skupni del stavbe – dotik s fasado), kjer je tudi tožnik sam etažni lastnik in gre s tem za spremembo razmerij med etažnimi enotami, za katero pa je potrebno 100 % soglasje vseh solastnikov.
ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitev Uredbe št. 339/93 člen 2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - neskladnost zakona z uredbo eu
Upravni organ ni pravilno uporabil materialnega prava, ker določil ZTZPUS in Pravilnika o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ni pravilno uporabil z določbami prava EU. V konkretnem primeru je primarno pravo EU, saj Uredba št. 765/2008 med drugim zagotavlja to, na kar se izpodbijana odločba nanaša, to pa je okvir za nadzor trga proizvodov zagotoviti z namenom, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja nasploh, varnosti in zdravja pri delu, varstva potrošnikov, okolja in varnost. Po določbi 2. odstavka 288. člena prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja. To pomeni, da bi morala tožena stranka neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe, ne pa 3. in 4. člen ZTZPUS. Poleg tega sodišče ugotavlja, da omenjene določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - provizija za posredovanje pri nepremičnini - opis storitev na računu
Opisa storitev na računih sta pomanjkljiva ter ne omogočata identifikacije poslovnih dogodkov. Ustaljena sodna praksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih zakon določa. Ti pogoji so kogentne narave. Ker omenjena računa ne vsebujeta podatkov, ki jih predpisujeta 82. člen ZDDV-1 in 138. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, je že navedeno razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
Deklarant mora carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek iz b) točke 1. odstavka 146. člena CZ posledično nezakonito ravnala s carinskim blagom). Rok za obračun carinskega dolga, ki nastane na takšni podlagi, je pet let (4. odstavek 154. člena CZ) in v konkretnem primeru ta rok še ni potekel.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - teža kaznivega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja niti kolikor se nanaša na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v navedeni kazenski zadevi strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da se zadevno kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 194. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora do treh let uvršča med tako imenovana lažja kazniva dejanja.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - evidenca GERK - vpis v evidenco GERK
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do izplačila plačilnih pravic, ker površina posameznega GERK-a ni bila vpisana v evidenco GERK vsaj 10 mesecev.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada - nepovratna sredstva - razvoj gozdov
Obrazec vloge, ki jo je tožnik vložil na podlagi javnega razpisa za ukrep povečane gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007 – 2013 za leto 2009 se razlikuje od dokumentacije, ki je bila del razpisne dokumentacije. V skladu z določbo 30. člena Zkme-1 pa je bilo treba vlogo vložiti v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu, v nasprotnem primeru jo je treba zavreči.