upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njen položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - splošna neverodostojnost prosilca
Tožnik ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času kljub temu, da je za to imel možnost. Očitno jo je torej vložil z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije. Res je sicer, da ni nikjer določen prekluzivni rok za vložitev prošnje za azil glede na datum vstopa v državo, vendar pa je potrebno upoštevati, da je v konkretnem primeru tožnik daljše obdobje po tem, ko je zapustil matično državo, živel v drugih državah, in tam ni prosil za mednarodno zaščito.
Če prosilec zatrjuje, da je v izvorni državi preganjan tako, da jo je moral zapustiti, hkrati pa ne zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času oziroma v prvi varni državi, v katero prispe, so v tem primeru prosilčeve izjave in njegova ravnanja v takem nasprotju, da jim glede na ravnanje ni mogoče verjeti.
ZUP člen 43, 43/1, 42/2, 260, 260/9, 293. ZGO-1 člen 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev inšpekcijskega postopka - obnova inšpekcijskega postopka - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo.
Tožnica ni inšpekcijska zavezanka in tako nima statusa stranke po določbah ZIN, vendar se ima v
skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega pa tožnica, ki svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku utemeljuje na dejstvu, da je oporni zid zgrajen na umetnem nasipu, ki se deloma nahaja tudi na njenem zemljišču, ni izkazala.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi družba zaračunane dobave zanj tudi resnično opravila. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račune, saj tožnik na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
ZKme-1 člen 4, 4/2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 5, 5/2, 23.
nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev - pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva
V postopku odločanja o zahtevi tožnice za pridobitev nepovratnih sredstev za podporo za mleko bi moral upravni organ med drugim ugotavljati tudi, kdo so člani tožničinega kmetijskega gospodarstva.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - evidenca GERK - vpis v evidenco GERK
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do izplačila plačilnih pravic, ker površina posameznega GERK-a ni bila vpisana v evidenco GERK vsaj 10 mesecev.
Deklarant mora carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek iz b) točke 1. odstavka 146. člena CZ posledično nezakonito ravnala s carinskim blagom). Rok za obračun carinskega dolga, ki nastane na takšni podlagi, je pet let (4. odstavek 154. člena CZ) in v konkretnem primeru ta rok še ni potekel.
odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok - nepravdni postopek - zakonski spori - nagrada za sklenjeno poravnavo - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ni se mogoče strinjati s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da tožnici nagrada za sporazum ne pripada glede na izrecno določilo v prvem delu tarife ZOdvT, da nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad določenih v drugih delih, izrecno pa nagrado za sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok in stikov z otroki v primeru, ko gre za izvajanje storitev na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči, določa tudi tretji odstavek 35. člena ZOdvT.
Za sklenjeno poravnavo glede teh vprašanj je tožnica upravičena le do ene nagrade.
V nepravdnih postopkih zakon odvetniku ne priznava nagrade za vsak posamezni narok.
Služba organa za brezplačno pravno pomoč ni pravilno obračunala stroškov zastopanja prejemnika brezplačne pravne pomoči, zato tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja temu, da je bil zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrnjen.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - teža kaznivega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja niti kolikor se nanaša na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v navedeni kazenski zadevi strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da se zadevno kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 194. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora do treh let uvršča med tako imenovana lažja kazniva dejanja.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitev Uredbe št. 339/93 člen 2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - neskladnost zakona z uredbo eu
Upravni organ ni pravilno uporabil materialnega prava, ker določil ZTZPUS in Pravilnika o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ni pravilno uporabil z določbami prava EU. V konkretnem primeru je primarno pravo EU, saj Uredba št. 765/2008 med drugim zagotavlja to, na kar se izpodbijana odločba nanaša, to pa je okvir za nadzor trga proizvodov zagotoviti z namenom, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja nasploh, varnosti in zdravja pri delu, varstva potrošnikov, okolja in varnost. Po določbi 2. odstavka 288. člena prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja. To pomeni, da bi morala tožena stranka neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe, ne pa 3. in 4. člen ZTZPUS. Poleg tega sodišče ugotavlja, da omenjene določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe.