• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    sodba I U 578/2011
    23.11.2011
    UL0006913
    ZZDT člen 10c. ZZT člen 8, 23.
    tujec - delovno dovoljenje za tujca - osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas za nazaj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - v času odločanja veljaven predpis
    Tožnik po določilih v času odločanja veljavnega ZZT ne izpolnjuje pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nazaj, ker ZZT v povezavi z določili 87. člena in 2. odstavka 155. člena Ustave RS tega ne omogoča. Poleg tega je tožnik kot podlago za izdajo osebnega delovnega dovoljenja navajal določilo 10. c člena ZZDT. Po navedenem zakonskem določilu lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Tožnik pa v svoji vlogi izrecno navaja, da ima od leta 2004 dalje slovensko državljanstvo. To pomeni, da bi moral upravni organ, če bi o njegovi prošnji odločal zgolj na podlagi navedenega zakonskega določila, njegov zahtevek zavreči.

    Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ne zatrjuje, niti ne izkazuje, da bi že tedaj pravočasno vložil prošnjo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja v 90-dnevnem roku po uveljavitvi ZZT. Tožnik je tedaj torej imel možnost pridobiti delovno dovoljenje (najmanj) za eno leto, pa te možnosti ni izkoristil. Če pa te možnosti ni izkoristil, se ne more uspešno sklicevati na to, da je bil za osebno delovno dovoljenje prikrajšan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Osebnega delovnega dovoljenja ni pridobil zato, ker ga tedaj ni zahteval z vložitvijo ustrezne vloge oziroma prošnje in ne zato, ker je bil izbrisan.
  • 22.
    sodba II U 459/2011
    23.11.2011
    UM0011043
    ZBPP člen 32. ZUP člen 67.
    brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje vloge
    Tožnik v postavljenem roku za dopolnitev nepopolne vloge ni odgovoril, po poteku roka pa je organu poslal dopis, ki pa tudi ne vsebuje zahtevanih (potrebnih) podatkov in dokazil. Zato je organ upravičeno ugotovil, da tožnik svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil v skladu s prejetim pozivom in da je zato vloga ostala tako nepopolna, da je nesposobna za vsebinsko obravnavo.
  • 23.
    sodba II U 425/2011
    23.11.2011
    UM0010867
    ZBPP člen 20, 20/1, 20/5.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
    Za odločitev ni pomembno, da zemljišča, katerih lastništvo je tožeča stranka zamolčala, nimajo posebne vrednosti, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi.
  • 24.
    sodba I U 1336/2010
    22.11.2011
    UL0006012
    ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
    ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - zavezanec za vrnitev podržavljene nepremičnine
    Tožeča stranka ni bila aktivna stranka v postopku denacionalizacije, v katerem je bila izdana sporna delna odločba, temveč je bila zavezanka za vrnitev. To pa po presoji sodišča glede na dikcijo 4. točke 279. člena ZUP pomeni, da niso podani pogoji za izrek navedene delne denacionalizacijske odločbe za nično, saj je uveljavljanje ničnosti po tej določbi vezano na aktivno stranko v postopku.
  • 25.
    sklep in sodba I U 3/2011
    22.11.2011
    UL0005423
    Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220.
    carina - naknadni obračun carinskega dolga - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda - uvrstitev blaga - šivalni stroji za gospodinjstvo
    V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.
  • 26.
    sodba I U 1787/2011
    22.11.2011
    UL0005400
    ZDoh-2 člen 15, 38.
    dohodnina - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - plačilo za izvedensko delo - nakazilo humanitarni organizaciji
    Tožnica je opravila izvedensko delo, za kar ji je bila priznana nagrada (plačilo) in s tem dohodek, ki po določbah ZDoh-2 ni izvzet iz obdavčitve. Dejstvo, da je bila dosežena nagrada za izvedensko delo (s soglasjem oziroma po nalogu tožnice) nakazana humanitarnim organizacijam, za obdavčitev ni pomembno.
  • 27.
    sodba II U 460/2010
    22.11.2011
    UM0010912
    ZDavP-2 člen 89, 89/2, 89/3, 89/5, 90.
    dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obnovitveni razlog - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - previsoka odmera davka zaradi očitne napake
    Davčni organ na pravno kvalifikacijo obnovitvenega razloga ni vezan, še zlasti, ker se tožnik v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje na 89. člen ZDavP-2 in ne le na 2. odstavek tega člena. Zato bi davčni organ moral preizkusiti tudi obstoj obnovitvenega razloga iz 3. odstavka 89. člena ZDavP-2, ki se ne upošteva le uradoma, temveč tudi na predlog zavezanca za davek in po katerem davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe, če ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, davek nepravilno odmerjen. Navedeni obnovitveni razlog je namenjen odpravi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, s katerimi je razpolagal davčni organ, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.

    V zvezi z izrednim pravnim sredstvom iz 90. člena ZDavP-2 sodišče poudarja, da gre po navedeni določbi lahko za očitno napako davčnega organa, kot tudi za očitno napako davčnega zavezanca, ki privede do odmere ali previsoke odmere davka.
  • 28.
    sodba II U 134/2011
    22.11.2011
    UM0010917
    ZDoh-2 člen 110. Sporazum med Socialistično federativno Republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 23, 23-1a, 23-3.
    dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja iz Italije - mednarodna obdavčitev - dvojno obdavčevanje - metoda za odpravo dvojnega obdavčevanja - metoda oprostitve s progresijo - višina davčne stopnje
    Stališče, da je davčni organ zapolnil pravno praznino oziroma prekoračil meje prostega preudarka, ko je za odpravo dvojnega obdavčenja tožnici uporabil metodo oprostitve s progresijo, ni utemeljeno. Ta metoda je jasno določena v 23. členu Sporazuma med SFR Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, konkretno v 1.a in 3. točki tega člena; podporo pa ima tudi v 110. členu ZDoh-2.
  • 29.
    sodba I U 1955/2010
    22.11.2011
    UL0005440
    ZDDV člen 24, 25, 34. ZASP člen 5.
    DDV - dodatna odmera DDV - vodenje poslovnih knjig - znižana davčna stopnja - sestavine računa - avtorska dela - prevajanje
    Podlaga za obračun DDV po znižani davčni stopnji je račun, ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente. Računi z splošnimi opisi, da gre za prevode, brez dodatne dokumentacije, iz katere bi izhajalo ali gre za prevode kot avtorska dela ali ne, v obravnavani zadevi niso zadostna podlaga in ne predstavljajo verodostojnih listin. Na podlagi predložene dokumentacije v danem primeru tako ni bilo mogoče nesporno ugotoviti, da predstavljajo storitve prevoda, zaračunane s spornimi računi, avtorsko delo.
  • 30.
    sodba I U 883/2011
    22.11.2011
    UL0005407
    ZNSVS člen 26a, 26g.
    subvencija mladim družinam - prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - izpolnjevanje pogojev
    Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski upravni organ pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa jih je vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi jih (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno. Izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, je treba presojati z vidika družine kot celote.
  • 31.
    sodba IV U 239/2011
    22.11.2011
    UC0030306
    ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22. ZUP člen 9.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - javna evidenca - register nepremičnin
    Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnica na podlagi poziva upravnega organa temu tudi predložila, pravilna.

    Kljub pasivnosti tožnice v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sodišče meni, da bi vrednost v tej zadevi relevantnega premoženja (ki se mora glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP upoštevati kot skupna vrednost premoženja tožnice oz. njene družine) morala biti razčiščena v postopku pridobitve brezplačne pravne pomoči, predvsem glede na določbo 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko tožnica v prej navedenem pozivu k dopolnitvi vloge ni bila opozorjena na posledice, če ne bo predložila drugačnih podatkov o vrednosti nepremičnine.
  • 32.
    sodba I U 1780/2011
    22.11.2011
    UL0005763
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe
    V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Navedene kriterije je organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči.
  • 33.
    sodba II U 405/2010
    22.11.2011
    UM0010911
    ZDavP-2 člen 313, 313/2. ZDoh-2 člen 129, 129/1.
    dohodnina - akontacija dohodnine - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - višina katastrskega dohodka - sprememba podatkov v zemljiškem katastru
    Pri odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ v davčnem postopku ne ugotavlja katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, temveč je vezan na uradno pridobljene podatke, ki mu jih posreduje upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se odmerjajo obveznosti. V konkretnem primeru je prišlo do spremembe podatkov vrste rabe katastrske kulture in razreda v zemljiškem katastru dne 14. 7. 2009, torej po datumu 30. 6. 2009, zato se spremembe ne morejo upoštevati pri odmeri obveznosti v letu 2009.
  • 34.
    sodba II U 186/2011
    22.11.2011
    UM0010884
    ZDoh-2 člen 137, 137/1. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15.
    dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz Nemčije - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek
    Dejstvo, da Nemčija in Slovenija nista enako tolmačili določbe Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja, tožniku ni prineslo negativnih finančnih posledic. Te so se pokazale le v sistemu razdelitve pobranega davka med Nemčijo in Slovenijo, niso pa vplivale na višino davka, ki bi ga moral v vsakem primeru plačati tožnik.
  • 35.
    sodba I U 1861/2010
    22.11.2011
    UL0005178
    Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 23. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 11, 12.
    neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
    Tožnik se ne more sklicevati na napačen vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog. Vpis novih podatkov pa je tudi prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) potrdil, zaradi česar se tudi ne more sklicevati na četrti odstavek 11. člena PRKG o morebitno ugotovljenih odstopanjih in izostanku opozorila upravnega delavca na le-te.
  • 36.
    sodba I U 1025/2011
    22.11.2011
    UL0006174
    ZDoh-2 člen 15, 18, 18-1, 35, 35/1, 36, 36/1. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 285, 352, 353.
    dohodnina - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - davek na izplačane plače - plača - izplačilo plače - sodna poravnava - davčni odtegljaj
    Kot izhaja iz vsebine sodne poravnave, se je zaposleni odpovedal terjatvam za izplačilo neizplačanih plač in vsakršnim zahtevkom na račun zneska 35.437,59 EUR, ki mu ga je tožnica izplačala po posojilnih pogodbah, ki so bile kasneje s sodbo razglašene za nične in bi ga moral tožnici vrniti po izvršbi. Tudi po presoji sodišča se glede na vsebino poravnave izplačana posojila štejejo za izplačilo plač, od teh pa je treba odvesti davke in prispevke.
  • 37.
    sodba I U 476/2011
    22.11.2011
    UL0005491
    ZDoh člen 13.
    dohodnina - dobiček iz preteklih let - poprečna davčna stopnja - povprečenje
    Ker je bil tožnici znesek udeležbe na dobičku izplačan v letu 2004, sklepi družbe, na podlagi katerih je pridobila udeležbo na dobičku, pa so bili sprejeti v preteklih letih (od 1998 do 2003), gre po presoji sodišča za dohodek, ki izvira iz preteklih let, in se zato ta dohodek, kot to določa 13. člen ZDoh, všteva v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem ga je tožnica prejela, obdavči pa po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
  • 38.
    sodba II U 14/2011
    22.11.2011
    UM0010909
    ZDoh-2 člen 45. ZDavP-2 člen 285, 289, 289/2. ZUP člen 238, 238/3.
    dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - davčna napoved - stroški prehrane - stroški prevoza na delo - prispevki za socialno varnost - pritožbena novota
    V danem primeru se je dohodnina odmerjala na podlagi napovedi davčnega zavezanca, v kateri pa tožnik spornih stroškov ni uveljavljal. Tudi socialne prispevke je davčni organ pri izdaji odločbe upošteval v skladu z napovedjo, tožnik pa je njihovi višini ugovarjal šele v ponovni pritožbi zoper odmerno odločbo. Pri tem ga dejstvo, da je svojo napako opazil šele takrat, v smislu 3. odstavka 238. člena ZUP ne opravičuje.
  • 39.
    sodba IV U 215/2011
    22.11.2011
    UC0030340
    ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 22. ZSV člen 22.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
    Tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala ne izkazala z listinami.
  • 40.
    sodba I U 1969/2010
    22.11.2011
    UL0008014
    ZEKom člen 92, 92/1. ZUP člen 129, 129/1.
    telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stvarna pristojnost agencije
    Sodišče sodi, da pri vprašanju dolžnosti obveščanja uporabnika s strani operaterja o prekoračitvi pogodbeno zagotovljenega prenosa podatkov, kar je v tej zadevi sporno, ne gre za vprašanje dostopa do storitev oziroma vprašanje izvajanja storitev ali zaračunavanja le-teh. Iz tega pa sledi, da tožena stranka ni pristojna za obravnavanje oziroma reševanje tega spora in je ravnala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predlog tožeče stranke zavrgla.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>