gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z izdanim gradbenim dovoljenjem - dokazno breme
Dokaze o tem, da je predlagatelj obnove po 9. točki 260. člena ZUP za izdano gradbeno dovoljenje izvedel prej, kot zatrjuje, mora predložiti tisti, ki zamudo roka zatrjuje.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izrek odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožeči stranki kot operaterju s pomembno tržno močjo z izpodbijano odločbo, izdano v postopku nadzora izpolnjevanja obveznosti enakopravnega obravnavanja, pravilno in v skladu z regulatorno odločbo naložena obveznost, da v okviru širokopasovnega dostopa z bitnim tokom zagotovi takšno funkcionalnost IP/MPLS omrežja, kot jo za potrebe zagotavljanja storitve povezovanja v navidezna zasebna omrežja (VPN-IP/MPLS) svojim končnim uporabnikom na maloprodajnem trgu omogoča sama sebi.
Tožena stranka v izreku regulatorne odločbe ni bila dolžna eksplicitno našteti, katere konkretne operaterske dostope do omrežja tožeče stranke je le-ta dolžna zagotoviti, temveč je jasno in določno navedeno, da mora zagotoviti operaterske dostope do svojega omrežja v enakovrednih okoliščinah, z uporabo enakovrednih pogojev dostopa do omrežja. To pomeni, da mora pri zagotavljanju storitve dostopa z bitnim tokom drugim operaterjem, ki zagotavljajo širokopasovne storitve končnim uporabnikom, zagotoviti takšne dostope do svojega omrežja (torej v takšnih okoliščinah in pod takšnimi pogoji, storitve enake kakovosti ter enako kakovostne in istočasne informacije), ki jih omogoča sami sebi oziroma svojim partnerskim družbam.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Tožnik v postavljenem roku za dopolnitev nepopolne vloge ni odgovoril, po poteku roka pa je organu poslal dopis, ki pa tudi ne vsebuje zahtevanih (potrebnih) podatkov in dokazil. Zato je organ upravičeno ugotovil, da tožnik svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnil v skladu s prejetim pozivom in da je zato vloga ostala tako nepopolna, da je nesposobna za vsebinsko obravnavo.
ZDoh-2 člen 110. Sporazum med Socialistično federativno Republiko Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 23, 23-1a, 23-3.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja iz Italije - mednarodna obdavčitev - dvojno obdavčevanje - metoda za odpravo dvojnega obdavčevanja - metoda oprostitve s progresijo - višina davčne stopnje
Stališče, da je davčni organ zapolnil pravno praznino oziroma prekoračil meje prostega preudarka, ko je za odpravo dvojnega obdavčenja tožnici uporabil metodo oprostitve s progresijo, ni utemeljeno. Ta metoda je jasno določena v 23. členu Sporazuma med SFR Jugoslavijo in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, konkretno v 1.a in 3. točki tega člena; podporo pa ima tudi v 110. členu ZDoh-2.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 22. ZSV člen 22.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala ne izkazala z listinami.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stvarna pristojnost agencije
Sodišče sodi, da pri vprašanju dolžnosti obveščanja uporabnika s strani operaterja o prekoračitvi pogodbeno zagotovljenega prenosa podatkov, kar je v tej zadevi sporno, ne gre za vprašanje dostopa do storitev oziroma vprašanje izvajanja storitev ali zaračunavanja le-teh. Iz tega pa sledi, da tožena stranka ni pristojna za obravnavanje oziroma reševanje tega spora in je ravnala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predlog tožeče stranke zavrgla.
dohodnina - akontacija dohodnine - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - višina katastrskega dohodka - sprememba podatkov v zemljiškem katastru
Pri odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ v davčnem postopku ne ugotavlja katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, temveč je vezan na uradno pridobljene podatke, ki mu jih posreduje upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se odmerjajo obveznosti. V konkretnem primeru je prišlo do spremembe podatkov vrste rabe katastrske kulture in razreda v zemljiškem katastru dne 14. 7. 2009, torej po datumu 30. 6. 2009, zato se spremembe ne morejo upoštevati pri odmeri obveznosti v letu 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe
V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Navedene kriterije je organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - obnovitveni razlog - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - previsoka odmera davka zaradi očitne napake
Davčni organ na pravno kvalifikacijo obnovitvenega razloga ni vezan, še zlasti, ker se tožnik v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje na 89. člen ZDavP-2 in ne le na 2. odstavek tega člena. Zato bi davčni organ moral preizkusiti tudi obstoj obnovitvenega razloga iz 3. odstavka 89. člena ZDavP-2, ki se ne upošteva le uradoma, temveč tudi na predlog zavezanca za davek in po katerem davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dokončnosti odločbe, če ugotovi, da je bil zaradi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, davek nepravilno odmerjen. Navedeni obnovitveni razlog je namenjen odpravi napak v odločbi, izdani samodejno z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za določitev davčne obveznosti, s katerimi je razpolagal davčni organ, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.
V zvezi z izrednim pravnim sredstvom iz 90. člena ZDavP-2 sodišče poudarja, da gre po navedeni določbi lahko za očitno napako davčnega organa, kot tudi za očitno napako davčnega zavezanca, ki privede do odmere ali previsoke odmere davka.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 člen 23. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 11, 12.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more sklicevati na napačen vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog. Vpis novih podatkov pa je tudi prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) potrdil, zaradi česar se tudi ne more sklicevati na četrti odstavek 11. člena PRKG o morebitno ugotovljenih odstopanjih in izostanku opozorila upravnega delavca na le-te.
dohodnina - dobiček iz preteklih let - poprečna davčna stopnja - povprečenje
Ker je bil tožnici znesek udeležbe na dobičku izplačan v letu 2004, sklepi družbe, na podlagi katerih je pridobila udeležbo na dobičku, pa so bili sprejeti v preteklih letih (od 1998 do 2003), gre po presoji sodišča za dohodek, ki izvira iz preteklih let, in se zato ta dohodek, kot to določa 13. člen ZDoh, všteva v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem ga je tožnica prejela, obdavči pa po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda - uvrstitev blaga - šivalni stroji za gospodinjstvo
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje carinske deklaracije po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov. Carinski organ je ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov dolžan sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upošteva nove informacije s katerimi razpolaga.
ZDoh-2 člen 137, 137/1. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz Nemčije - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja - v tujini plačan davek
Dejstvo, da Nemčija in Slovenija nista enako tolmačili določbe Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja, tožniku ni prineslo negativnih finančnih posledic. Te so se pokazale le v sistemu razdelitve pobranega davka med Nemčijo in Slovenijo, niso pa vplivale na višino davka, ki bi ga moral v vsakem primeru plačati tožnik.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-1, 35, 35/1, 36, 36/1. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 285, 352, 353.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - davek na izplačane plače - plača - izplačilo plače - sodna poravnava - davčni odtegljaj
Kot izhaja iz vsebine sodne poravnave, se je zaposleni odpovedal terjatvam za izplačilo neizplačanih plač in vsakršnim zahtevkom na račun zneska 35.437,59 EUR, ki mu ga je tožnica izplačala po posojilnih pogodbah, ki so bile kasneje s sodbo razglašene za nične in bi ga moral tožnici vrniti po izvršbi. Tudi po presoji sodišča se glede na vsebino poravnave izplačana posojila štejejo za izplačilo plač, od teh pa je treba odvesti davke in prispevke.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2. ZSV člen 22. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - finančni pogoj - vrednost nepremičnine - javna evidenca - register nepremičnin
Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnica na podlagi poziva upravnega organa temu tudi predložila, pravilna.
Kljub pasivnosti tožnice v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sodišče meni, da bi vrednost v tej zadevi relevantnega premoženja (ki se mora glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP upoštevati kot skupna vrednost premoženja tožnice oz. njene družine) morala biti razčiščena v postopku pridobitve brezplačne pravne pomoči, predvsem glede na določbo 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko tožnica v prej navedenem pozivu k dopolnitvi vloge ni bila opozorjena na posledice, če ne bo predložila drugačnih podatkov o vrednosti nepremičnine.
ZDoh-2 člen 18, 27, 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 37-5. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 352.
dohodek iz zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - sodna poravnava - prispevki za socialno varnost
Tožnica je s štirimi bivšimi zaposlenimi sklenila sodno poravnavo ter jim posledično izplačala odškodnino za prenehanje delovnega razmerja. Iz sodne poravnave je razvidno, da se je zavezala poravnati odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v neto zneskih in da je vsem štirim delovno razmerje prenehalo na podlagi nekrivdnega odpoklica s funkcije. Glede na vsebino poravnave se izplačani znesek odškodnine šteje za dohodek iz delovnega razmerja, od tega pa je treba glede na določila ZDoh-2, ZDavP-2 in ZPSV odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
dohodnina - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - plačilo za izvedensko delo - nakazilo humanitarni organizaciji
Tožnica je opravila izvedensko delo, za kar ji je bila priznana nagrada (plačilo) in s tem dohodek, ki po določbah ZDoh-2 ni izvzet iz obdavčitve. Dejstvo, da je bila dosežena nagrada za izvedensko delo (s soglasjem oziroma po nalogu tožnice) nakazana humanitarnim organizacijam, za obdavčitev ni pomembno.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element - fiktivne storitve - popravila in vzdrževanje strojev
V konkretnem primeru je mogoče zaključiti, da imajo sporne transakcije za cilj pridobiti davčno ugodnost, tožnik pa dobrovernosti, na katero se sklicuje, ni izkazal. V svoji poslovni dokumentaciji namreč ni predložil verodostojnih dokazil, s katerimi bi moral dokazati, da sta njemu zaračunane dobave oz. storitve zanj tudi zares opravila neplačujoča gospodarska subjekta.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski upravni organ pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa jih je vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi jih (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno. Izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, je treba presojati z vidika družine kot celote.
ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti - aktivna legitimacija za vložitev predloga - zavezanec za vrnitev podržavljene nepremičnine
Tožeča stranka ni bila aktivna stranka v postopku denacionalizacije, v katerem je bila izdana sporna delna odločba, temveč je bila zavezanka za vrnitev. To pa po presoji sodišča glede na dikcijo 4. točke 279. člena ZUP pomeni, da niso podani pogoji za izrek navedene delne denacionalizacijske odločbe za nično, saj je uveljavljanje ničnosti po tej določbi vezano na aktivno stranko v postopku.