mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Tožena stranka je upravičeno sklepala, da tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je imel za to možnost, saj je od njegovega prihoda v Slovenijo do izjave, da želi zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, minilo približno 16 mesecev. Če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi bila vsa njegova dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bi za pomoč zaprosil takoj, ko bi se mu za to ponudila možnost, česar pa tožnik ni storil.
Tožnik je vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil prisilno odstranitev iz države, saj bi po odsluženi zaporni kazni stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - načelo sorazmernosti - motnje pri delovanju organa - delni dostop
Zakonodajalec je v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«, med tem ko je tožeča stranka uporabila nižji dokazni standard, da »je zelo verjetno« (v prvostopenjskem aktu) oziroma da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj (v tožbi). Iz materialno-pravnega vidika pa restriktivna razlaga izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - zakonska ureditev - podzakonski akt - uporaba podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, vendar določbe 5.b člena Navodila ne morejo biti podlaga za odločanje o izravnavi. Podlaga za takšno odločanje so lahko le določbe zakona.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tudi ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
Iz računov in predloženih pogodb ter ostale dokumentacije ni razviden natančen opis del oziroma ni razvidna vsebina poslovnega dogodka, kot to zahteva 82. člen ZDDV-1 oz. ni mogoče ugotoviti, kako se je ugotovila količina opravljenega dela in oblikovala cena.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - predhodna pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - zavrženje prošnje
Da dejansko stanje in pravna podlaga zahtevka, ki ga želi tožnik sodno uveljavljati, ne izkazujeta verjetnega izgleda za uspeh, je bilo ugotovljeno že s pravnomočno odločbo št. Bpp 445/2010. Ker se obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči opira na nespremenjeno dejansko stanje in pravno podlago, je odločitev tožene stranke, da prošnjo zavrže in je ponovno vsebinsko ne presoja, pravilna in skladna s 129. členom ZUP.
ZBPP člen 40, 40/6, 40/8. ZUP člen 213, 214. ZOdvT člen 11, 11/1, 11/4, 41. ZIPRS (2011) člen 22. ZJF člen 54, 54/1.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetniku - sklep o stroških - obrazložitev sklepa - plačilni rok - izdaja računa
Čeprav je tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil popravljeni stroškovnik, tožena stranka o zahtevku v tem delu ne odloči, prav tako se o njem ne izreče v obrazložitvi sklepa. Odločeno tudi ni o tožnikovem zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V celoti neobrazložena je odločitev, da se tožniku priznana nagrada in stroški nakažejo na podlagi izdanega računa, v roku 30 dni po izstavitvi računa. Z izpodbijanim sklepom torej v nasprotju z 213. členom ZUP ni odločeno o vseh zahtevkih, odločitev pa v nasprotju z 214. členom ZUP v dejanskem in pravnem pogledu deloma ni obrazložena, kar narekuje odpravo sklepa.
V pogledu uporabe prava gre za položaj, ki ga ZOdvT ureja v 41. členu in po katerem se doslej veljavna Odvetniška tarifa uporabi le za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). To pomeni, da se v ostalem uporabi zakon, ki velja v času odločanja, torej ZOdvT, ki pa - drugače kot pred njim veljavna Odvetniška tarifa (21. člen) - izdaje računa na podlagi sklepa sodišča o stroških postopka ne predpisuje.
Ko gre za brezplačno pravno pomoč, mora pristojni organ o predlogu odvetnika za odmero plačila zastopanja odločiti v roku 15 dni, stroški pa se obračunajo in izplačajo v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto. Ta zakon za leti 2010 in 2011 določa 30-dnevni rok, ki začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Po določbi 1. odstavka 54. člena ZJF mora imeti vsak izdatek (izplačilo) iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino, kot jo opredeljuje ZR s sklicevanjem na SRS. Pri tem je treba opozoriti še, da je po določbi 8. odstavka 40. člena ZBPP sklep, s katerim sodišče odloči o stroških storitev pravne pomoči, izvršilni naslov.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine
Davčni organ pri odmeri davka na promet nepremičnin pravilno in skladno z določbami zakona ni upošteval prodajne vrednosti iz pogodbe, temveč vrednost, določeno na podlagi cenitve sodnega cenilca.
DDV - dodatna odmera DDV - verodostojna knjigovodska listina - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - izdelava raziskave
Okoliščin, da je bila storitev, navedena na spornem računu, dejansko izvedena prav s strani izdajatelja računa, po presoji sodišča tožniku ni uspelo verodostojno dokazati. Tožniku posledično utemeljeno ni bil priznan odbitek vstopnega DDV, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV in ni izkazan promet storitev, izveden s strani izdajatelja računa.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika
Davčna dolžnica je tožnici izdala dva računa, ki sta podlaga terjatvi, zarubljeni z izpodbijanim sklepom. Tožnica je sicer v ugovoru in v tožbi navajala, da zarubljenega zneska davčni dolžnici ne dolguje (več), a za tovrstno zatrjevanje ni predložila verodostojnih dokazov. Glede na tožbene ugovore sodišče pripominja, da v postopku ni bila presojana zakonitost predloženih listin, temveč je davčni organ ocenil zgolj njihovo dokazno vrednost in to tudi ustrezno obrazložil.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodkov in premoženja člen 4.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - središče življenjskih interesov - središče osebnih in ekonomskih interesov - dokazovanje
Ker je tožnik nesporno izjavil, da ima središče svojih življenjskih interesov v Sloveniji, ni bilo potrebe, da bi upravni organ o tej okoliščini izvajal dokaze.
razlastitev - javna korist - obstoječa javna cesta - zasebna lastnina - potek cestnega prometa
Med strankami ni sporno, da gre za zemljišče, ki je v lasti tožnika, četudi je ta del ceste kategoriziran kot javna cesta. Ne glede na to, da gre za zasebno lastnino, je upoštevaje 19. člen ZJC-B, na katerega se upravni organ sklicuje, razlastitev mogoča, vendar samo ob izpolnjenem zakonskem pogoju dejanskega poteka cestnega prometa po navedenem delu cestišča ob vložitvi zahteve za razlastitev, kar pa je bilo tekom upravnega postopka nedvomno izkazano.
ugotovitev državljanstva - državljanstvo FLRJ - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - podatki iz popisa prebivalstva
V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve
Najkasneje z izdajo odločbe o priznanju nadomestila za invalidnost v letu 1999 je bil tožnik seznanjen, da mu ta pravica ni priznana od leta 1986, temveč od 1. 9. 1999, zato se ne more uspešno sklicevati na mnenje invalidske komisije II. stopnje, da je pri njem invalidnost podana od 5. 6. 1986, s katerim je bil seznanjen šele leta 2008. Relevantno za začetek zastaralnega roka je torej leto 1999. Subjektivni triletni rok, v katerem naj bi tožnik zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, in objektivni petletni rok, ki teče od dneva nastanka škode, sta tako že potekla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Za odločitev ni pomembno, da zemljišča, katerih lastništvo je tožeča stranka zamolčala, nimajo posebne vrednosti, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z izdanim gradbenim dovoljenjem - dokazno breme
Dokaze o tem, da je predlagatelj obnove po 9. točki 260. člena ZUP za izdano gradbeno dovoljenje izvedel prej, kot zatrjuje, mora predložiti tisti, ki zamudo roka zatrjuje.
Okoliščine, zaradi katerih tožnik ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, na izrek inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo. Gradbeno oziroma ustrezno upravno dovoljenje bi moralo biti pridobljeno pred začetkom gradnje, ker pa tožnik z njim tudi v času izdaje v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ne razpolaga, je s tem podana podlaga za izrek predmetnega inšpekcijskega ukrepa.
Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 člen 5.
kmetijsko-okoljska plačila - plačila za izvajanje ukrepov SKOP - pravnomočnost odločbe - učinkovanje sodb sodišča v drugih zadevah
Kljub temu, da je bilo pravno stališče Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja napačno, tožnik zoper odločbo agencije ni vložil tožbe v upravnem sporu. Ker so sodbe individualni pravni akti, ki učinkujejo med strankami spora, se tožnik ne more uspešno sklicevati na pravno stališče, ki je bilo zavzeto v drugih zadevah, saj je postala odločba agencije v njegovem primeru pravnomočna.
obnova postopka - neudeležba stranke v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga
Enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je prekluzivni rok. Če predlagatelj navedeni rok zamudi, mora organ v skladu z določbo drugega odstavka 267. člena ZUP predlog s sklepom zavreči.
ZPacP člen 41, 41/10. ZUP člen 9, 213, 213/1, 246, 246/3, 255, 255/3. ZInfP člen 10, 11, 12.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - posredovanje zdravstvene dokumentacije - zahtevek stranke - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka se v odločbi sklicuje na 3. odstavek 255. člena ZUP, čisto na koncu odločbe pa pravi, da je organ odločil na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP, kar izključuje odločanje po 3. odstavku 255. člena ZUP. S tem, ko je organ v izreku odločbe zavrnil pritožbo, je dejansko odločal na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP in ne na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP. Vse to so takšne napake v odločanju tožene stranke, da se odločbe ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Določbe 10., 11. in 12. člena ZInfP zgolj preprečujejo, da bi se prosilec v določenih okoliščinah seznanil z zahtevanimi dokumenti; če pa je v zadevi sporno, ali je imel tožnik pooblastilo svoje žene za zastopanje in dostop do zdravstvene dokumentacije in če je odprto vprašanje sposobnosti stranke zastopati lastne koristi in interese, kar očitno velja v konkretnem primeru, bi morala tožena stranka ta sporna dejstva na podlagi 8. člena ZUP razčistiti pred izdajo odločbe in ne bi smela enostransko upoštevati samo določenih dokazov, ne da bi v dokazno oceno vključila tudi argumente in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahteven objekt - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
Tožnik bi moral najprej pravico do gradnje, potem pa ustrezno upravno (gradbeno) dovoljenje za oba objekta pridobiti še pred začetkom gradnje vsakega od njiju. Za odločitev pa tudi ni relevantno tožnikovo sklicevanje na soglasje staršev kot prejšnjih lastnikov objekta, saj v zadevi ni sporno, da je bil investitor objektov ravno tožnik.