ZP-1 člen 51, 51/2, 46, 46/1. ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
odločba o prekršku - odprava odločbe o prekršku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
Tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primerih opustitve izdaje upravnega akta, to je odločitve, s katero bi organ v okviru izvrševanja upravne funkcije odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020 in I Up 121/2021 z dne 25. 10. 2021). Pravno upoštevna opustitev odločanja, ki ima lahko za posledico vložitev tožbe zaradi molka, namreč nastopi le ob predpostavki, da obstoji obveznost organa, da z upravnim aktom odloči o strankini zahtevi.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
nadzorstvena pritožba - upravičena oseba - aktivna legitimacija - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - pomanjkljiva tožba - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - univerzalno pravno nasledstvo - vrnitev v prejšnje stanje - prekluzija - zavrženje tožbe
S pretekom postavljenega sodnega roka nastopi prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati. Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka. Po poteku roka se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz vloge pooblaščenca ne izhaja zatrjevanje, da je zamudil kakšno procesno dejanje, temveč zgolj naknadno popravlja pomanjkljivost tožbe, za katero je prekludiran. Zamuda roka je eden od pogojev oziroma procesnih predpostavk za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Oblikovanje pravilnih zahtevkov je odgovornost stranke. Te vloge sodišče ni upoštevalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ampak kot drugo vlogo med postopkom.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za sodno varstvo - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V primeru zavrženja zahteve za sodno varstvo v okviru predhodnega preizkusa oziroma odprave ali spremembe izpodbijane prekrškovne odločbe zahteva ni posredovana v nadaljnje vsebinsko odločanje pristojnemu sodišču. Navedeno pa ne pomeni, da zaradi procesnih možnosti oziroma pooblastil, ki jih zakon iz razloga procesne ekonomije daje prekrškovnemu organu pri obravnavi zahteve za sodno varstvo v okviru prehodnega preizkusa, vlagatelj v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po ZBPP ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči.
ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZP-1 člen 45, 46, 46/1, 59, 59/1.
prekrškovni postopek - odločba o prekršku - pravno sredstvo - sodišče splošne pristojnosti - stvarna pristojnost - okrajno sodišče
Kot izhaja iz tožbe s prilogami, tožnik tožbo vlaga zoper izpodbijano odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega za prekršek po drugem odstavku 21. člena ZPDZC-1 v zvezi s prvim odstavkom 14.a člena ZP-1. Po določbi prvega odstavka 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških, sodišča pa so sodišča za prekrške prve in druge stopnje (drugi in tretji odstavek 45. člena ZP-1). V obravnavanem sporu, kjer gre za pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, je sodno varstvo zagotovljeno v postopku, v katerem je stvarno pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče. Sodišče se je na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ter še sklenilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopila v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kopru.
Materialne posledice, kakršne navaja tožnik, tudi če bi do njih prišlo, so po sami naravi stvari nadomestljive in zato po ustaljeni sodni praksi praviloma ne predstavljajo težko popravljive škode.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3, 251, 251/1. URS člen 25.
območje umirjenega prometa - parkirišče - lastništvo - pravica do izjave - obrazloženost
Tožena stranka v izpodbijanem dovoljenju ni pojasnila, zakaj je tožečo stranko omejila v uporabi oziroma dostavi vozila in zakaj je v 3. točki izrekla prepoved parkiranja na omenjeni prometni površini v območju spremenjenega prometnega režima, zaradi česar se navedenega izpodbijanega dovoljenja ne da preizkusiti. Vlagatelju kot stranki postopka ni omogočila, da se o navedenem izjavi, niti da bi morebiti vlagatelj dokazoval pogoje, katere tožena stranka navaja.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 40, 40/1. ZP-1 člen 123, 123/6, 137, 137/5, 150, 150/4.
zaseg vozila - ugotovitveni zahtevek - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnica ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave RS in sicer ima zagotovljeno sodno varstvo v prekrškovnem postopku pred Okrajnim (prekrškovnim) sodiščem v Ljubljani, ki bo v okviru sodnega odločanja o upravičenosti zasega vozila, odločalo tudi o posegu v njeno človekovo pravico, to je v zatrjevano ustavno pravico do zasebne lastnine, če bo tožnica to v prekrškovnem postopku tudi uveljavljala. Zato ji ne more biti (hkrati) zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko na podlagi šestega odstavka 123. člena ZP-1 na ugovor prizadetega (torej v tem primeru tožnice) ali po uradni dolžnosti odredi, da se zaseženo vozilo glede na okoliščine zadeve vrne lastniku ali tistemu, ki mu je bilo zaseženo, že pred koncem postopka, saj v obravnavanem primeru odvzem vozila po zakonu ni predpisan kot obvezen.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožnik je imel že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.
Izvrševanje tožniku izrečene globe se je začelo v skladu z zastaralnimi roki, določenimi v 44. členu ZP-1, zato tečejo od dne izdaje sklepa o davčni izvršbi zastaralni roki za izterjavo po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
postopek o prekršku - zaseg orožja - stranska sankcija - pogoji za odvzem orožja in orožnega lista
V kazenskem postopku je bilo tožniku odvzeto predmetno orožje. Zato je odločitev, da se tožniku odvzameta tudi orožna listina in strelivo, pravilna in v skladu z določbo petega odstavka 64. člena ZOro-1.
Upoštevajoč datume pravnomočnosti izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, so se terjane obveznosti iz naslova glob in sodnih taks začele izvrševati znotraj predpisanega dvoletnega relativnega in štiriletnega absolutnega zastaralnega roka, določenega v 44. členu ZP-1. Do izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ki predstavlja zgolj nadaljevanje pravočasno začete davčne izvršbe, pa tudi še ni potekel rok za dokončanje davčne izvršbe, ki se presoja po določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, zato je ugovor zastaranja terjatev neutemeljen.
ZDavP-2 člen 125, 126, 146, 156. ZP-1 člen 44, 44/3, 44/4. ZFPPIPP člen 171, 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa - uklonilni zapor - nadomestitev globe - naloge v splošno korist - stečajni postopek - tek zastaralnih rokov
Postopek začetka izvrševanja globe se mora začeti znotraj štiriletnega roka v skladu s 44. členom ZP-1, pri čemer pa nadaljevanje izvrševanja poteka v teku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. 44. člen ZP-1 je bil spremenjen, četrti odstavek 44. člena je bil dodan v ZP-1 s spremembo ZP-1H dne 13. 3. 2013, vendar iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZP1-H izhaja, da se določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.
Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako, da naloge v splošno korist ne opravi), se globa izterja v celoti. V vsakem primeru pa je treba začetek izvrševanja globe v tem primeru šteti od izdanega sklepa o nadomestitvi globe, saj je ravno sklep o nadomestitvi globe v tem primeru dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
V času trajanja stečajnega postopa zastaranje ni teklo in je začelo ponovno teči po davčnih predpisih, to je po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Tožnikova zahteva ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1. Navedena določba se nanaša na voznike in ne na voznike začetnike. Glede na 26. člen ZPrCP, kjer je že zakonsko določeno, da vozniku začetniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk, kar pomeni, da za voznika začetnika veljajo strožji pogoji. Glede na vsebino 50. člena Zvoz-1, ki se ne nanaša na voznika začetnika, se v ničemer ne posega v pravice tožnika kot mladega voznika. Zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika na pravno praznino določbe 50. člena ZVoz-1 in da takšna ureditev ne more biti v škodo tožnika, saj mu izrecno daje to pravico.
Z izpodbijanim pisnim opozorilom zaradi storitve prekrška ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Zato zakonitosti izpodbijanega akta ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
stvarna pristojnost - prekrškovni postopek - dejavnost nepremičninskega posrednika
V predmetni zadevi, kjer je bila zpodbijana odločba izdana v prekrškovnem postopku na podlagi 51. in 46. člena ZP-1, je sodno varstvo zagotovljeno pred stvarno pristojnim okrajnim sodiščem, in ne pred upravnim sodiščem.
V obravnavani zadevi je tožnik vložil vlogo za odpis dolga iz naslova izrečene globe za storjen prekršek (prekrškovne terjatve). Prvostopenjski in drugostopenjski organ se pravilno sklicujeta na drugi odstavek 110. člena ZDavP-2, ki določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače. Posledično je pravilen zaključek finančnega organa, da tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, nastale v skladu z ZP-1, ni mogoče obravnavati. Zato je finančni organ tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
odprava odločbe o prekršku - dopis organa - akt, ki s lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Po presoji sodišča dopis Medobčinskega inšpektorata in redarstva z dne 31. 7. 2017 ne ustreza definiciji upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti njegova vsebine ne dokazuje, da bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Tožnik tako s tožbo izpodbija (zgolj) dopis, s katerim ga je upravni organ seznanil, da iz razlogov, navedenih v tem obvestilu, ne bo upošteval njegovega predloga z dne 4. 7. 2017.
Procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je obstoj tožbe v upravnem sporu. Ker je v 1. točki izreka tožbo tožeče stranke zavrglo, je sodišče presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje predlagane začasne odredbe, zato jo je moralo, ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči.
prekrški - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - uradna evidenca - evidenca o vozniških dovoljenjih - izbris podatkov iz uradne evidence - pogoji za izbris iz evidence - varstvo osebnih podatkov
V obravnavanem primeru je bil tožniku s prekrškovno odločbo izrečen ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedena razlaga o izbrisu vseh pravnih posledic bi v konkretnem primeru torej pomenila ponovno vzpostavitev veljavnosti vozniškega dovoljenja. Takšna razlaga pa ne bi bila ustavno skladna, saj dovoljenje, ki je prenehalo veljati, ne more zgolj zaradi izbrisa prekrškovne oziroma kazenske sodbe ponovno začeti učinkovati. Sicer pa tudi tožnik v tožbi meni, da po ustavno skladni razlagi v evidenci vozniških dovoljenj (po izbrisu) ostane podatek, da posameznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, torej tudi po njegovi razlagi ne prenehajo vse pravne posledice prekrškovne odločbe.