ZOR člen 200, 376, 376/2, 376/3, 200, 376, 376/2, 376/3.
Ugovor zastaranja za vtoževano odškodninsko terjatev za
telesne bolečine in strah ni utemeljen, ker je bil
prvotoženec za iz škodnega ravnanja izvirajoče kaznivo
dejanje lahke telesne poškodbe pravnomočno spoznan za
krivega v kazenskem postopku in so pravna dejanja v
kazenskem postopku pretrgala zastaranje, od samega
dejanja do tožbe pa ni preteklo več kot pet let.
Enako velja za terjatev iz naslova neupravičenega
odvzema prostosti, ko je zoper oba toženca kazenski
postopek bil sicer pravnomočno ustavljen zaradi
zastaranja kazenskega pregona, prvostopno sodišče pa je
za potrebe pravde ocenilo, da ima njuno ravnanje vse
zakonite znake kaznivega dejanja protipravnega odvzema
prostosti. Zato je šteti, da je za to obliko škode
pretrgano zastaranje z vložitvijo obtožnega predloga
zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega
odvzema prostosti. Od dejanja do vložitve tožbe pa tudi
ni preteklo več kot pet let.
Ob škodnem dogodku 18 let staremu tožniku, z
zadobljenimi poškodbami rane na zgornjem delu vek,
podpludbami okoli obeh ušes, udarnin spodnje ustnice in
krvavitev iz nosu, zaradi katerih je bil v staležu
bolnih en mesec in je trpel eno do dve uri hude
bolečine, tri dni občasne, en teden stalne in tri tedne
občasne lahke, mu gre odškodnina v znesku 500.000,00
SIT. Za strah mu pripada 250.000,00 SIT, ki je bil ob
dogodku intenziven, tekom zdravljenja pa zmeren za izid
zdravljenja. Za protipravni odvzem prostosti za čas pol
ure, na način, ko je bil predhodno pretepen po
prvotožencu, nato pa sta mu toženca privezala roke na
hrbet in h boksu za živino v hlevu, mu pripada
500.000,00 SIT odškodnine.