ZOR člen 170, 170/1, 173, 174, 174/1, 177, 177/3, 205, 170, 170/1, 173, 174, 174/1, 177, 177/3, 205.
nesreča pri delu - objektivna odgovornost - soodgovornost oškodovanca - nevarna stvar - zmanjšanje odškodnine
Ravnanje oškodovanca, ki je po lastni izpovedi (zato ne gre za sporno dejstvo), na takšni površini stal približno dve minuti zato, da je bral delovne naloge, vsekakor ni bilo razumno, saj se je s tem po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti, ki so na takšnem mestu lahko celo usodne.
veljavnost pisne oporoke pred pričami - napotitev na pravdo
Če zapuščinsko sodišče že z uporabo prava samo ugotovi, da predložena oporoka ne ustreza predpisani obličnosti po 64. členu ZD, torej ugotovi, da ni veljavna, ni razlogov za napotitev na pravdo, saj gre v tem delu za spor o uporabi prava, o katerem odloči zapuščinsko sodišče in prekinitev postopka sploh ni potrebna.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja, ampak mora biti podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski oz. praktični pomen.
ZOR člen 154, 172, 172/1, 154, 172, 172/1. ZDRS člen 40, 40/3, 40, 40/3. ZustS člen 43, 44, 43, 44. ZPP člen 11, 212, 11, 212.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države R Slovenije - protipravnost dejanja - dokazno breme - državljanstvo RS - razumni rok - razveljavitev
Tožnik brez podlage povezuje dva različna postopka, ki sta tekla za pridobitev državljanstva, ker so bili pogoji za pridobitev državljanstva, ko je upravni organ prvič odločal o prošnji, drugačni od pogojev, ko je odločilo drugič s pozitivno odločbo. Prvi postopek je tekel na podlagi zakonske določbe 40. člena ZDRS, ki je vsebovala tudi tretji odstavek in prav zaradi te določbe je v prvem postopku dobil negativno odločbo. Po razveljavitvi določbe 3. odst. 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, do katere je prišlo šele v letu 1999, pa je bila tožniku že 30.7.1999 izdana pozitivna odločba.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev stanovanja - sprememba tožbe
Toženec je bil na glavni obravnavi osebno navzoč, spremembi tožbe ni nasprotoval in se je po spremenjeni tožbi spustil v obravnavanje o glavni stvari, prav tako pa ni prosil za dodaten čas, ki bi ga potreboval za pripravo na obravnavanje o spremenjeni tožbi.
Res upnica ni predlagala delne ustavitve postopka v smislu 1. odst. 43. člena ZIZ, vendar tudi za upnico ni sporno, da so ji bili navedeni zneski poravnani in le v tem nespornem delu je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129/2, 123, 129, 129a, 129/2.
preživnina - dolžnost preživljanja
Pravni standard primerne preživnine. Toženec se ne more uspešno sklicevati na svoje visoke življenjske stroške, saj ti ne morejo imeti prednosti oz. povedano drugače, preživninska obveznost do mladoletnih otrok je primarna in le-tej mora zato roditelj prilagoditi stroške za lastne potrebe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - faza dovolitve izvršbe
Izvršilni postopek je sestavljen iz faze dovolitve in faze oprave izvršbe. Kadar je postopek odločanja o dovoljenosti izvršbe še v teku, pomeni poplačilo le konec faze oprave izvršbe. Če se nato sklep o izvršbi razveljavi, lahko dolžnik to, kar mu je bilo z izvršbo odvzeto, zahteva nazaj z nasprotno izvršbo.
Ne glede na vrednost spornega predmeta, kot ga je tožeča stranka opredelila v tožbi in presega 2.000.000,00 SIT, kar je vrednostni kriterij za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, je v obravnavani zadevi odločilen pravni temelj spornega razmerja. Spori iz najemnih in zakupnih razmerij so spori, ki so v izključni stvarni pristojnosti okrajnega sodišča.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravni interes za ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP je podan, če se tožnik nahaja glede svojega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odpravljena. Pravna korist ne obstaja več, če je negotovost o pravnem položaju tožeče stranke odpravljena.
Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov").