začasna odredba - namen zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Po določilu 273. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Odredbe, ki namena zavarovanja ne dosežejo, sodišče ne izda.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
neupravičena pridobitev - dobrovernost - tek zamudnih obresti
Pojem dobre vere pomeni, da je toženec vedel ali bi moral vedeti, da nima pravice do dveh prejemkov, zato je bilo potrebno ugotavljati, od kdaj najprej se je zavedal ali bi se moral zavedati, da nima pravice do dveh prejemkov.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča, ki je delno razveljavilo določbo čl. 1060 OZ, je bilo potrebno ugotoviti ali so zamudne obresti do 1.1.2002 dosegle glavnico, zato prenehajo teči.
ZGD člen 311, 315, 311, 315. ZSReg člen 5, 5/1, 5, 5/1.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - začetek veljavnosti povečanja osnovnega kapitala
Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register. To pa pomeni, da ni podlage za zaključek, da bi bilo potrebno sklep o povečanju osnovnega kapitala predhodno in samostojno registrirati in da bi bilo šele potem dopustno nadaljevati s postopkom povečanja osnovnega kapitala. Dopustno je tako postopanje, to je, da se predlaga vpis v sodni register istočasno tako sklepa o povečanju osnovnega kapitala kot samega povečanja osnovnega kapitala. Celo v primerih, ko je družba na isti skupščini, na kateri je odločila o spremembah statuta, že sprejela sklepe na podlagi spremenjenega statuta, čeprav statut še ni bil vpisan v sodni register, je praksa štela, da je tak postopek dopusten kljub izrecni določbi, da spremembe statuta začnejo veljati šele z vpisom v sodni register.
Tožnik je v tožbi z dne 28. 10. 1996 postavil dva zahtevka, eden je stvarno pravni, prepoved vznemirjanja, drugi pa odškodninski. Zahtevek je nato spremenil s pripravljalnim spisom 29. 1. 2003 tako, da je zahteval še vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno prvi zahtevek, stvarno pravni, presojalo po določbah 42. čl. ZTLR, ki je še veljal v času nastanka spornega razmerja in se zato uporablja za to razmerje. Glede na pravno varstvo, ki ga daje ta določba je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali toženec neutemeljeno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika in sicer kako drugače kot z odvzemom stvari. S tožbo se lahko zahteva, da vznemirjanje preneha. Zato se je sodišče v dokaznem postopku pravilno ukvarjalo z okoliščino o tem, ali je toženčevo vznemirjanje neutemeljeno, protipravno. Gre za opustitveno, negatorno tožbo lastnika ali domnevnega lastnika. Ta tožba varuje lastnika tudi pred prepovedanimi imisijami. Bistveni pogoj, da je vznemirjanje podano, je protipravnost, kar pomeni, da ta, ki vznemirja do tega nima pravice.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sicer stališče sodišča prve stopnje, da je dolžan tudi dolžnik kot predlagatelj stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati obstoj vsaj enega izmed stečajnih razlogov iz 1. odst. 2. člena ZPPSL, pravilno.
ZOR člen 214, 214. ZPP člen 185, 185/2, 185, 185/2.
tek zamudnih obresti - sprememba tožbe
Neutemeljeno pa je sicer stališče druge tožene stranke, da ni privolila v spremembo tožbe in da zato tudi ni bila dolžna prerekati navedb tožeče stranke glede investicij v objekt, ki ga je uporabljala tožena stranka. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, druga tožena stranka spremembi ni nasprotovala in se je spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, kar pomeni, da se po 2.odst. 185.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da je v spremembo tožbe privolila.
vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje po odvetniku
Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.
povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe
Dolžnik ima proti upniku pravico do povračila škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, čeprav je bila utemeljena po določbah ZIP, je pa bil tožbeni zahtevek, ki je bil zavarovan z njo, zavrnjen, ker terjatve ni bilo.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 89, 89. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem člen 3, 3. ZPP-UPB2 člen 353.
prispevki - odgovornost družbenika za dolg družbe
Ker je tožnik kot bivši družbenik izbrisane gospodarske družbe po ZFPPod solidarno odgovoren za morebitne preostale obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pogoji iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti iz Zakona o davčnem postopku pa niso izpolnjeni, je njegov tožbeni zahtevek na oprostitev plačila neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zakonito zavrnjen.
ZZZPB člen 31, 31/1, 31/1-4, 31/1-4, 31/1, 31. ZUP člen 207.
evidenca brezposelnih - rok
Določbo o 30-dnevnem roku po prenehanju delovnega razmerja iz 31. člena ZZZPB za prijavo pri zavodu, je glede pričetka teka roka potrebno interpretirati tako, da prične teči od takrat, ko je bil zavarovanec pravilno obveščen o prenehanju delovnega razmerja.
Ker toženec ni ugotovil, kdaj je bil tožnik sploh obveščen o prenehanju delovnega razmerja, sta bili izpodbijani odločbi toženca utemeljeno odpravljeni ter zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01907
KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 335, 371, 371/1-11, 386, 335, 371, 371/1-11, 386.
spolni napad na otroka - dokazni sklep
Glede na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče svoje dokazne zaključke opreti le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi in ne na tiste iz preiskave, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile na glavni obravnavi prebrane tudi izpovedbe prič iz preiskave in predočene tem pričam, ko so na glavni obravnavi izpovedovale drugače. Tako je sodišče ravnalo povsem pravilno in skladno z 335. členom ZKP ter imelo vso podlago za prosto dokazno presojo katerim izpovedbam verjame, v katerih delih in predvsem zakaj, kar je vse ustrezno in natančno obrazložilo.
vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - prilagoditev tožbenega zahtevka
Vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pregled objavljene sodne prakse kaže, da se sicer tudi v sodni praksi stališča o uporabi ene in druge teorije razlikujejo, da pa se je vendar v večini primerov (včasih le posredno) izrekla za irelevančno teorijo.
status zaščitene kmetije - dedovanje zaščitene kmetije
Ni mogoče pritrditi, da je kmetija pridobila status zaščitene kmetije šele v letu 2002. Iz odločbe Upravne enote izhaja, da je bila izdana v postopku preveritve statusa te kmetije, saj je bila že z Odlokom o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja, določena kot zaščitena kmetija. Postopek preveritve iz 25.čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je pokazal, da sporna kmetija izpolnjuje pogoje zaščitene kmetije tudi po novem zakonu. Med odlokom iz leta 1985 in odločbo Upravne enote iz leta 2002, kot je pokazala vsebina zadnje odločbe, je podana kontinuiteta.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - smrt sklenitelja (zavarovanca) - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - izplačilo zavarovalnine
Res je pokojna XX, mati in žena tožnikov, zastopnici toženke (zavarovalnice) na vprašanja o boleznih, zdravljenju in operacijah pred podpisom ponudbe za življenjsko zavarovanje dala neresnične podatke, saj so na ponudbi vsi odgovori s tem v zvezi negativni, čeprav je bila pokojna do podpisa ponudbe že zdravljena zaradi metastatskega malignega melanoma. Vendar pa toženka zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje, sklenjene s pokojno XX, ni razveljavila. Ker ta še velja, je toženka dolžna tožnikom izplačati zavarovalnino in tega ne more odklanjati sklicujoč se na 908. ali 909. člen ZOR.