Pooblaščenec tožeče stranke je vedel, da se je postopek začel z izvršbo na podlagi verodostojne listine, ko pa je prejel ugovor pa je tudi vedel, da se bo postopek nadaljeval v rednem postopku, saj je sprejel tudi sklep, s katerim je sodišče tako odločilo. Sodišče ga je posebej opozorilo na to, da je dolžan v 8 dneh vložiti pripravljalni spis, in ker iz povratnice izhaja, da je sprejel drugopis ugovora s prilogami 10. junija 2004, dopis z opozorilom pa 15.11.2004, je začel teči rok za vložitev te vloge od tega zadnjega datuma. Vendar pa je tožeča stranka vložila pripravljalni spis šele priporočeno po pošti 10.3.2005, s tem pa je ravnala v nasprotju z določbami 451. in 452. čl. ZPP.
Dobavnica je listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja.
Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni ugotovilo, da bi tožena stranka s podpisom na dobavnicah podala izjavo volje za nastanek spornega pogodbenega razmerja. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti na podlagi izvedenih zaslišanj.
Zgolj ugotovitev o dobavi spornega laka toženi stranki še ne zadostuje za presojo, da je tožena stranka tudi neupravičeno obogatena (prim. 190. člen OZ). Ta presoja je po prepričanju pritožbenega postopka zmotna, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je tožena stranka sporno dobavo sploh dosegla korist in ali jo je dosegla v vtoževani višini. Trditev o teh dejstvih, ki bi utemeljevala tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, pritožbeno sodišče vtoževanih trditvah ni našlo.
ZZZPB člen 53, 53/1. ZDR člen 5, 63, 131, 131/4, 161, 162, 5, 63, 131, 131/4, 161, 162.
javna dela - regres za letni dopust
Brezposelni osebi, ki je vključena v javna dela, pripada poleg drugih pravic iz delovnega razmerja, določenih v 1. odst. 53. člena ZZZPB, tudi pravica do minimalnega dopusta, s tem pa tudi pravica do regresa za letni dopust oziroma do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
S sklepom z dne 15.9.2005 je pritožbeno sodišče razveljavilo prejšnjo sodbo sodišča prve stopnje in sodišču prve stopnje naložilo, katera pravna dejanja mora opraviti in katera sporna vprašanja mora obravnavati. To ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje spremeniti svoje prepričanje, ki temelji na uporabi materialnega prava, je pa v skladu s 1. odst. 362. člena ZPP dolžno, da opravi vsa pravdna dejanja in obravnava vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
ZPPSL člen 97, 99, 99/1, 99/4, 97, 99, 99/1, 99/4.
začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka - premoženje stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bo moralo v popolnosti ugotoviti dejansko stanje v zvezi z obstojem premoženja dolžnika, zatem pa odločiti o tem, ali so izpolnjeni pogoji za začetek in vodenje stečajnega postopka nad dolžnikom po 97. čl. ZPPSL ali morda za začetek in istočasni zaključek stečajnega postopka nad dolžnikom po 1. odst. 99. čl. ZPPSL.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 89, 89. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35. Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavezancem člen 3, 3. ZPP-UPB2 člen 353.
prispevki - odgovornost družbenika za dolg družbe
Ker je tožnik kot bivši družbenik izbrisane gospodarske družbe po ZFPPod solidarno odgovoren za morebitne preostale obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, pogoji iz Meril za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti iz Zakona o davčnem postopku pa niso izpolnjeni, je njegov tožbeni zahtevek na oprostitev plačila neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zakonito zavrnjen.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01907
KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 335, 371, 371/1-11, 386, 335, 371, 371/1-11, 386.
spolni napad na otroka - dokazni sklep
Glede na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče svoje dokazne zaključke opreti le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi in ne na tiste iz preiskave, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile na glavni obravnavi prebrane tudi izpovedbe prič iz preiskave in predočene tem pričam, ko so na glavni obravnavi izpovedovale drugače. Tako je sodišče ravnalo povsem pravilno in skladno z 335. členom ZKP ter imelo vso podlago za prosto dokazno presojo katerim izpovedbam verjame, v katerih delih in predvsem zakaj, kar je vse ustrezno in natančno obrazložilo.
status zaščitene kmetije - dedovanje zaščitene kmetije
Ni mogoče pritrditi, da je kmetija pridobila status zaščitene kmetije šele v letu 2002. Iz odločbe Upravne enote izhaja, da je bila izdana v postopku preveritve statusa te kmetije, saj je bila že z Odlokom o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja, določena kot zaščitena kmetija. Postopek preveritve iz 25.čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev je pokazal, da sporna kmetija izpolnjuje pogoje zaščitene kmetije tudi po novem zakonu. Med odlokom iz leta 1985 in odločbo Upravne enote iz leta 2002, kot je pokazala vsebina zadnje odločbe, je podana kontinuiteta.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - smrt sklenitelja (zavarovanca) - (ne)namerna neresnična prijava ali zamolčanje okoliščin - izplačilo zavarovalnine
Res je pokojna XX, mati in žena tožnikov, zastopnici toženke (zavarovalnice) na vprašanja o boleznih, zdravljenju in operacijah pred podpisom ponudbe za življenjsko zavarovanje dala neresnične podatke, saj so na ponudbi vsi odgovori s tem v zvezi negativni, čeprav je bila pokojna do podpisa ponudbe že zdravljena zaradi metastatskega malignega melanoma. Vendar pa toženka zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje, sklenjene s pokojno XX, ni razveljavila. Ker ta še velja, je toženka dolžna tožnikom izplačati zavarovalnino in tega ne more odklanjati sklicujoč se na 908. ali 909. člen ZOR.
povrnitev škode dolžniku zaradi neutemeljene začasne odredbe
Dolžnik ima proti upniku pravico do povračila škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, čeprav je bila utemeljena po določbah ZIP, je pa bil tožbeni zahtevek, ki je bil zavarovan z njo, zavrnjen, ker terjatve ni bilo.
vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje po odvetniku
Nekritična prepustitev udeležbe na naroku sami stranki brez zagotovitve ustrezne strokovne pomoči, je okoliščina, ki gre v breme odvetniku in s tem avtomatično v tem postopku v breme stranki.
vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - prilagoditev tožbenega zahtevka
Vpliv odstopa terjatve med pravdo na utemeljenost tožbenega zahtevka. Pregled objavljene sodne prakse kaže, da se sicer tudi v sodni praksi stališča o uporabi ene in druge teorije razlikujejo, da pa se je vendar v večini primerov (včasih le posredno) izrekla za irelevančno teorijo.
ZZZPB člen 31, 31/1, 31/1-4, 31/1-4, 31/1, 31. ZUP člen 207.
evidenca brezposelnih - rok
Določbo o 30-dnevnem roku po prenehanju delovnega razmerja iz 31. člena ZZZPB za prijavo pri zavodu, je glede pričetka teka roka potrebno interpretirati tako, da prične teči od takrat, ko je bil zavarovanec pravilno obveščen o prenehanju delovnega razmerja.
Ker toženec ni ugotovil, kdaj je bil tožnik sploh obveščen o prenehanju delovnega razmerja, sta bili izpodbijani odločbi toženca utemeljeno odpravljeni ter zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Pravni interes za ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP je podan, če se tožnik nahaja glede svojega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odpravljena. Pravna korist ne obstaja več, če je negotovost o pravnem položaju tožeče stranke odpravljena.
Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), kot izredni ugovor je izredno pravno sredstvo dolžnika v izvršilnem postopku, vezano na nastop dejstva, ki se nanaša na terjatev (če je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova), in (podrejeno) časa, ko je bilo to dejstvo še mogoče uveljavljati v postopku ("v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov").